V zaselku Slamnjak pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1894 rodil slikar in grafik ANTE TRSTENJAK.  Študirati je začel v Zagrebu, diplomiral je leta 1923 na akademiji v Pragi, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Od leta 1950 je živel v Mariboru. Bil je plodovit slikar, ustvarjal je v različnih tehnikah, slogovno pa je bil najbliže poetičnemu realizmu. Ante Trstenjak sodi med naše najboljše akvareliste v obdobju med svtovnima vojnama, še zlasti doživeti pa so njegovi motivi iz Slovenskih goric.

—–

STANE RAPE je  na ljubljanski filozofski fakulteti študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral.  Leta 1918 je bil med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan  pred 120-imi leti na Olševku pri Kranju.

—–

Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu  s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila tudi stalna članica državne reprezentance v hazeni, ženski igri z žogo, podobni rokometu. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.

—–

Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.

—–

Drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko – je Ljubljana dobila leta 1949. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro je bilo deloma amatersko, nekaj članov pa je izhajalo iz partizanskega gledališča. Leto pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1949 leti prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda.

Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega, je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.