Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Na današnji dan leta 1901 ustanovljeno Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je imelo namen pomagati študentom Karlove univerze, od leta 1905 naprej pa je pomagalo slovenskim študentom na vseh čeških visokih šolah in akademijah. Društvo je imelo na Češkem in pri nas veliko podpornih članov. Ti so zbirali finančna sredstva za pomoč v denarju in hrani ter za brezobrestna posojila za nakup učbenikov, učnih pripomočkov in za udeležbo na strokovnih ekskurzijah. Vsako leto je podpiralo od deset do dvajset študentov. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je prenehalo delovati leta 1943.
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Skladatelj, zborovodja in pedagog PETER LIPAR je študiral na glasbenem konservatoriju v Ljubljani in leta 1937 diplomiral iz kompozicije. Od tedaj pa do leta 1973 je bil ravnatelj glasbene šole v Kranju ter vodilna osebnost tamkajšnje glasbene dejavnosti. Takoj po drugi svetovni vojni je ustanovil ter vodil moški in ženski zbor Pevskega društva Franceta Prešerna, nato pa še Učiteljski pevski zbor Staneta Žagarja in oktet Sava. Napisal je več solističnih in komornih skladb. V teh delih se kažejo radikalnejše poteze njegovega glasbenega izražanja, v več kot 120-ih zborovskih skladbah in v kantatah pa se je približeval tradicionalnejšemu glasbenemu oblikovanju. Peter Lipar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Mengšu.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan leta 1936 v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je za svoje delo dobil Tomšičevo nagrado
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Na današnji dan leta 1901 ustanovljeno Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je imelo namen pomagati študentom Karlove univerze, od leta 1905 naprej pa je pomagalo slovenskim študentom na vseh čeških visokih šolah in akademijah. Društvo je imelo na Češkem in pri nas veliko podpornih članov. Ti so zbirali finančna sredstva za pomoč v denarju in hrani ter za brezobrestna posojila za nakup učbenikov, učnih pripomočkov in za udeležbo na strokovnih ekskurzijah. Vsako leto je podpiralo od deset do dvajset študentov. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je prenehalo delovati leta 1943.
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Skladatelj, zborovodja in pedagog PETER LIPAR je študiral na glasbenem konservatoriju v Ljubljani in leta 1937 diplomiral iz kompozicije. Od tedaj pa do leta 1973 je bil ravnatelj glasbene šole v Kranju ter vodilna osebnost tamkajšnje glasbene dejavnosti. Takoj po drugi svetovni vojni je ustanovil ter vodil moški in ženski zbor Pevskega društva Franceta Prešerna, nato pa še Učiteljski pevski zbor Staneta Žagarja in oktet Sava. Napisal je več solističnih in komornih skladb. V teh delih se kažejo radikalnejše poteze njegovega glasbenega izražanja, v več kot 120-ih zborovskih skladbah in v kantatah pa se je približeval tradicionalnejšemu glasbenemu oblikovanju. Peter Lipar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Mengšu.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan leta 1936 v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je za svoje delo dobil Tomšičevo nagrado
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov