Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Na današnji dan leta 1901 ustanovljeno Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je imelo namen pomagati študentom Karlove univerze, od leta 1905 naprej pa je pomagalo slovenskim študentom na vseh čeških visokih šolah in akademijah. Društvo je imelo na Češkem in pri nas veliko podpornih članov. Ti so zbirali finančna sredstva za pomoč v denarju in hrani ter za brezobrestna posojila za nakup učbenikov, učnih pripomočkov in za udeležbo na strokovnih ekskurzijah. Vsako leto je podpiralo od deset do dvajset študentov. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je prenehalo delovati leta 1943.
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Skladatelj, zborovodja in pedagog PETER LIPAR je študiral na glasbenem konservatoriju v Ljubljani in leta 1937 diplomiral iz kompozicije. Od tedaj pa do leta 1973 je bil ravnatelj glasbene šole v Kranju ter vodilna osebnost tamkajšnje glasbene dejavnosti. Takoj po drugi svetovni vojni je ustanovil ter vodil moški in ženski zbor Pevskega društva Franceta Prešerna, nato pa še Učiteljski pevski zbor Staneta Žagarja in oktet Sava. Napisal je več solističnih in komornih skladb. V teh delih se kažejo radikalnejše poteze njegovega glasbenega izražanja, v več kot 120-ih zborovskih skladbah in v kantatah pa se je približeval tradicionalnejšemu glasbenemu oblikovanju. Peter Lipar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Mengšu.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan leta 1936 v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je za svoje delo dobil Tomšičevo nagrado
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Na današnji dan leta 1901 ustanovljeno Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je imelo namen pomagati študentom Karlove univerze, od leta 1905 naprej pa je pomagalo slovenskim študentom na vseh čeških visokih šolah in akademijah. Društvo je imelo na Češkem in pri nas veliko podpornih članov. Ti so zbirali finančna sredstva za pomoč v denarju in hrani ter za brezobrestna posojila za nakup učbenikov, učnih pripomočkov in za udeležbo na strokovnih ekskurzijah. Vsako leto je podpiralo od deset do dvajset študentov. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi je prenehalo delovati leta 1943.
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Skladatelj, zborovodja in pedagog PETER LIPAR je študiral na glasbenem konservatoriju v Ljubljani in leta 1937 diplomiral iz kompozicije. Od tedaj pa do leta 1973 je bil ravnatelj glasbene šole v Kranju ter vodilna osebnost tamkajšnje glasbene dejavnosti. Takoj po drugi svetovni vojni je ustanovil ter vodil moški in ženski zbor Pevskega društva Franceta Prešerna, nato pa še Učiteljski pevski zbor Staneta Žagarja in oktet Sava. Napisal je več solističnih in komornih skladb. V teh delih se kažejo radikalnejše poteze njegovega glasbenega izražanja, v več kot 120-ih zborovskih skladbah in v kantatah pa se je približeval tradicionalnejšemu glasbenemu oblikovanju. Peter Lipar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Mengšu.
—–
Novinar in publicist DUŠAN DOLINAR se je rodil na današnji dan leta 1936 v kraju Velika Dolina pri Brežicah. V letih od 1957 do 1973 je bil novinar in zunanjepolitični komentator pri Ljubljanskem dnevniku in Delu, do leta 1979 direktor televizijskih programov Radiotelevizije Ljubljana, potem pa docent na današnji fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ukvarjal se je zlasti z raziskovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov visoko razvitih dežel. Njegova dela in njegove razprave so odlikovali analitična in kritična obravnava ter dobro poznavanje gospodarskih, političnih in družbenih razmer doma in po svetu. Dušan Dolinar je za svoje delo dobil Tomšičevo nagrado
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov