Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 174-imi leti so v opuščeni gramozni jami ob današnji Gosposvetski cesti, kjer je bilo takrat še obsežno nepozidano območje zunaj strnjene Ljubljane, začeli graditi Kolizej, primerek tipične avstrijske kasarniške arhitekture. Po vzoru enake stavbe, ki jo je bil postavil v svojem rodnem Gradcu, ga je zasnoval arhitekt Jožef Benedikt Withalm; pozneje je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. Prvič je bil del Kolizeja na ogled na današnji dan leta 1846, ko je bila končana poslikava v eni od dvoran, v celoti pa je bil dokončan pozimi naslednjega leta in postal ena najimenitnejših stavb v mestu.
Sprva so jo namenili predvsem za občasno nastanitev vojaštva, ki je potovalo skozi Ljubljano; sprejela je lahko tri tisoč vojakov. Kmalu so v njej odprli kavarno in prirejali zabavne glasbene večere, nato jahalnico in poleg petih manjših dvoran še plesno dvorano za tisoč ljudi. A kmalu je Kolizej zajel hud požar, vendar so ga dokaj hitro obnovili in prezidali ter ga postopoma namenili predvsem za stanovanja in skladišča.
Leta 1993 je bil Kolizej razglašen za spomenik lokalnega pomena, dve leti pozneje se je del stavbe zaradi neodgovornega posega enega izmed najemnikov zrušil in zahteval tri smrtne žrtve, leta 2011 pa so že nekaj let propadajočo stavbo po dolgi “papirnati” vojni v le desetih dneh dokončno porušili.
—–
Na današnji dan pred 170-imi leti je začel v Ljubljani izhajati “Pravi Slovenec – list za podučevanje naroda”. Njegov urednik je bil Franc Malavašič. Bralcem je razlagal, kaj je ustava, širil navdušenje za cesarja – urednik je bil namreč goreče vdan Avstriji in vladarski hiši – in podžigal Slovence k hrabrosti v vojni, v poljudnih člankih pa opozarjal na napake in razvade ljudstva v materialnem in duhovnem življenju ter svaril pred narodnim fanatizmom. “Pravi Slovenec” je izhajal le dobro leto dni.
—–
Na novega leta dan 1913 se je v Štuki pri Ptuju rodil tudi pisatelj in dramatik IVAN POTRČ. Svojo prvo novelo “Kopači” je objavil že leta 1933 v “Ljubljanskem zvonu”. Kot predvojnega komunista so ga leto pozneje izključili iz ptujske gimnazije in ga zaprli. Ob začetku vojne so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen; ko so ga po letu dni izpustili, se je pridružil partizanom. Po vojni je bil sourednik Ljudske pravice, do 1972. leta pa urednik, glavni urednik in direktor založbe Mladinska knjiga.
V svojem pripovednem in dramskem delu je obravnaval razmere na štajerskem podeželju. Še posebno se je uveljavil z romanom “Na kmetih”, napisanem v izročilu vitalnega naturalizma; po njem so posneli film “Rdeče klasje”. Potrč je bil predvsem novelist, trdno zasidran v kmečkem svetu. V dramatiki je njegovo osrednje delo trilogija o gruntarski družini na Štajerskerm pred drugo vojno, med njo in po njej. Trilogija o Kreflih sodi med najboljše slovenske kmečke drame. Ivan Potrč je za svoje delo dvakrat prejel Prešernovo nagrado.
—–
Pred več kot dvema stoletjema je Valentin Vodnik v Lublanskih novicah takole voščil Novo leto:
Se Novíga leta
vsak veseli:
si več lét obeta,
vesel naj živi!
Temu Vodnikovemu voščilu sodelavci oddaje Na današnji dan dodajamo le še:
Srečno!
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pred 174-imi leti so v opuščeni gramozni jami ob današnji Gosposvetski cesti, kjer je bilo takrat še obsežno nepozidano območje zunaj strnjene Ljubljane, začeli graditi Kolizej, primerek tipične avstrijske kasarniške arhitekture. Po vzoru enake stavbe, ki jo je bil postavil v svojem rodnem Gradcu, ga je zasnoval arhitekt Jožef Benedikt Withalm; pozneje je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. Prvič je bil del Kolizeja na ogled na današnji dan leta 1846, ko je bila končana poslikava v eni od dvoran, v celoti pa je bil dokončan pozimi naslednjega leta in postal ena najimenitnejših stavb v mestu.
Sprva so jo namenili predvsem za občasno nastanitev vojaštva, ki je potovalo skozi Ljubljano; sprejela je lahko tri tisoč vojakov. Kmalu so v njej odprli kavarno in prirejali zabavne glasbene večere, nato jahalnico in poleg petih manjših dvoran še plesno dvorano za tisoč ljudi. A kmalu je Kolizej zajel hud požar, vendar so ga dokaj hitro obnovili in prezidali ter ga postopoma namenili predvsem za stanovanja in skladišča.
Leta 1993 je bil Kolizej razglašen za spomenik lokalnega pomena, dve leti pozneje se je del stavbe zaradi neodgovornega posega enega izmed najemnikov zrušil in zahteval tri smrtne žrtve, leta 2011 pa so že nekaj let propadajočo stavbo po dolgi “papirnati” vojni v le desetih dneh dokončno porušili.
—–
Na današnji dan pred 170-imi leti je začel v Ljubljani izhajati “Pravi Slovenec – list za podučevanje naroda”. Njegov urednik je bil Franc Malavašič. Bralcem je razlagal, kaj je ustava, širil navdušenje za cesarja – urednik je bil namreč goreče vdan Avstriji in vladarski hiši – in podžigal Slovence k hrabrosti v vojni, v poljudnih člankih pa opozarjal na napake in razvade ljudstva v materialnem in duhovnem življenju ter svaril pred narodnim fanatizmom. “Pravi Slovenec” je izhajal le dobro leto dni.
—–
Na novega leta dan 1913 se je v Štuki pri Ptuju rodil tudi pisatelj in dramatik IVAN POTRČ. Svojo prvo novelo “Kopači” je objavil že leta 1933 v “Ljubljanskem zvonu”. Kot predvojnega komunista so ga leto pozneje izključili iz ptujske gimnazije in ga zaprli. Ob začetku vojne so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen; ko so ga po letu dni izpustili, se je pridružil partizanom. Po vojni je bil sourednik Ljudske pravice, do 1972. leta pa urednik, glavni urednik in direktor založbe Mladinska knjiga.
V svojem pripovednem in dramskem delu je obravnaval razmere na štajerskem podeželju. Še posebno se je uveljavil z romanom “Na kmetih”, napisanem v izročilu vitalnega naturalizma; po njem so posneli film “Rdeče klasje”. Potrč je bil predvsem novelist, trdno zasidran v kmečkem svetu. V dramatiki je njegovo osrednje delo trilogija o gruntarski družini na Štajerskerm pred drugo vojno, med njo in po njej. Trilogija o Kreflih sodi med najboljše slovenske kmečke drame. Ivan Potrč je za svoje delo dvakrat prejel Prešernovo nagrado.
—–
Pred več kot dvema stoletjema je Valentin Vodnik v Lublanskih novicah takole voščil Novo leto:
Se Novíga leta
vsak veseli:
si več lét obeta,
vesel naj živi!
Temu Vodnikovemu voščilu sodelavci oddaje Na današnji dan dodajamo le še:
Srečno!
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov