Na današnji dan leta 1851 se je v Ljubljani rodil stavec MIROSLAV HUBMAJER. Proslavil se je predvsem kot prostovoljec v bojih proti Turkom. Leta 1875 se je pridružil hercegovskim in bosenskim upornikom in bil izvoljen celo za poveljnika upornikov severne Bosne. Zaradi neuspelega napada na Bosansko Kostajnico leta 1876 je odšel v Srbijo in tam sodeloval v prvi srbsko-turški vojni. Sodeloval je tudi v uporu Makedoncev v Kresni in bil celo načelnik štaba prostovoljnih enot. Po vseh teh vojaških dogodivščinah se je  Miroslav Hubmajer na stara leta preselil v Sarajevo in postal mestni arhivar. 

—–

Veleposestnik, politik, podjetnik  in glasbenik  JOSIP  PANGERC  je še ne 20 let star postal tajnik občine Dolina pri Trstu, bil pozneje njen župan in štirikrat nadžupan, pa cesarski in kraljevi deželni odbornik, ustanovitelj področnih vinarskih in kmetijskih zadrug ter ustanovitelj in ravnatelj hranilnice in posojilnice v Dolini. V občini je uvedel izključno slovensko uradovanje, zaslužen pa je tudi za izgradnjo novih šol v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ospu in Ricmanjih.

Vsestranski je bil tudi na kulturnem področju: bil je organist, skladatelj in pevovodja. Med drugimi je ustanovil slovensko izobraževalno in pevsko društvo “Valentin Vodnik”, s katerim je leta 1905 nastopil tudi na slavnostnem odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Josip Pangerc se je rodil na današnji dan leta 1868 v Dolini pri Trstu.

—–

Narodnoobrambni delavec in publicist  JULIJ  FELÁHER  se je že kot študent prava na Dunaju in v Zagrebu močno zavzemal za združitev slovenskega dela Koroške z Jugoslavijo. Pozneje je kot sodni in državni pravdnik v Ljubljani deloval v več društvih za pomoč zamejskim Slovencem in od leta 1928 do smrti leta 1969 vodil Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri Manjšinskem institutu, po njej pa pri oddelku za meje Znanstvenega instituta ter na Institutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.

Raziskoval je zgodovino in sodobno življenje koroških Slovencev. Zbral je veliko dokumentarnega gradiva, v razpravah in člankih pa je obdelal vrsto vprašanj koroškega zadružništva, prosvete, društvenega življenja, plebiscitnih bojev, narodnoosvobodilnega boja, denacifikacije in delovanja protimanjšinskih organizacij. Julij Felaher se je rodil na današnji dan leta1895 v Melvičah na Koroškem.

—–

Ekonomist  BOŽIDAR  RACE  je po maturi leta 1922 v Idriji in služenju v italijanski vojski delal v Trstu, leta 1929 pa je emigriral in se zaposlil v železniški delavnici v Zagrebu. Ob delu je študiral in leta 1941 diplomiral. Zaradi zaslug pri oblikovanju izvirne organiziranosti obračuna stroškov v železniških delavnicah so ga premestili v generalno direkcijo v Beograd. Po drugi svetovni vojni je delal v skupini za nove predpise o enotnem računovodstvu v gospodarstvu, v revizijskem zavodu Federatovne ljudske republike Jugoslavije ter v zveznem ministrstvu za finance. 1952. leta je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, v letih od 1963 do 1980 pa je bil redni profesor na ekonomski fakulteti v Subotici. Božidar Race se je rodil na današnji dan leta 1903 v Hrpéljah pri Kozini.

—–

Slovenci smo dobili prve znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice  naših prvih znamk so tako imenovane celjske izdaje. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve čisto slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali na današnji dan pred sto leti. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc.