Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

04.01.2019


Prvi slovenski časopis LUBLJANSKE NOVICE je začel izhajati na današnji dan leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov.

Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lubljanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.

—–

Dramatik in pripovednik  ANTON  LESKOVEC  je študiral pravo na Dunaju in v Pragi, bil med prvo svetovno vojno vojak v Bosni in na solunski fronti, po demobilizaciji leta 1920 pa je v Ljubljani diplomiral iz prava. Drame je začel objavljati tri leta pred smrtjo (dve sta izšli po smrti),  vendar  je z  njimi  pomembno  dopolnil

podobo slovenske dramatike v obdobju med svetovnima vojnama. Zanimal ga je skoraj izključno etični vidik; življenje se mu je kazalo kot nenehen, čeprav načelno

zmagovit boj z zlom v človeku. Ker so značaji v njegovih igrah predvsem simboli, ki podpirajo osnovno tezo, se učinek neredko oddaljuje od realističnega. Njegovo najizrazitejše delo, drama »Dva bregova«, obravnava na videz nezdružljiva, a v resnici dopolnjujoča se svetova: beraškega in gosposkega, torej socialni spopad, poenostavljen v tezo, da nasprotna razreda ne moreta obstajati drug brez drugega. Anton Leskovec se je rodil na današnji dan leta 1891 v Škofji Loki.

—–

Na osnovi sklepa kranjskega deželnega zbora je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani začela delovati Kranjska deželna banka.  Zanjo so se še zlasti zavzeli ljubljanski župan Ivan Hribar, politik Fran Šuklje in Slovenska ljudska stranka. Banka je lahko delovala le na ozemlju Kranjske, za njeno poslovanje pa je jamčila dežela. Leta 1921 se je iz javnega preoblikovala v zasebni denarni zavod in dobila ime »Hipotekarna banka jugoslovanske hranilnice v Ljubljani«. V nasprotju s sorodnimi ustanovami v drugih avstrijskih deželah se ni omejevala le na hipotekarna posojila, ampak se je ukvarjala še z drugimi bančnimi posli: tudi s komunalnimi, melioracijskimi in železniškimi posojili. Kapital je pridobivala s pomočjo dežele in z izdajanjem obveznic, za katere je jamčila ustanoviteljica.

V Kropi na Gorenjskem se je na današnji dan leta 1917 rodil operni pevec GAŠPER  DERMOTA. Na ljubljanski srednji tehnični šoli se je izučil za strojnega tehnika, hkrati pa je na glasbeni šoli študiral solopetje. Postal je član zbora Slovenske filhamonije, leta 1952 pa je bil angažiran v ljubljanski operi. Gašper Dermota, ki je bil izrazit lirski tenor, je bil od leta 1951 do svoje smrti leta 1967 tudi prvi tenorist prve zasedbe Slovenskega okteta.

—–

Novinar, publicist in prevajalec  JANEZ  STANIČ je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih problemov; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič se je rodil na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

04.01.2019


Prvi slovenski časopis LUBLJANSKE NOVICE je začel izhajati na današnji dan leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov.

Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lubljanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.

—–

Dramatik in pripovednik  ANTON  LESKOVEC  je študiral pravo na Dunaju in v Pragi, bil med prvo svetovno vojno vojak v Bosni in na solunski fronti, po demobilizaciji leta 1920 pa je v Ljubljani diplomiral iz prava. Drame je začel objavljati tri leta pred smrtjo (dve sta izšli po smrti),  vendar  je z  njimi  pomembno  dopolnil

podobo slovenske dramatike v obdobju med svetovnima vojnama. Zanimal ga je skoraj izključno etični vidik; življenje se mu je kazalo kot nenehen, čeprav načelno

zmagovit boj z zlom v človeku. Ker so značaji v njegovih igrah predvsem simboli, ki podpirajo osnovno tezo, se učinek neredko oddaljuje od realističnega. Njegovo najizrazitejše delo, drama »Dva bregova«, obravnava na videz nezdružljiva, a v resnici dopolnjujoča se svetova: beraškega in gosposkega, torej socialni spopad, poenostavljen v tezo, da nasprotna razreda ne moreta obstajati drug brez drugega. Anton Leskovec se je rodil na današnji dan leta 1891 v Škofji Loki.

—–

Na osnovi sklepa kranjskega deželnega zbora je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani začela delovati Kranjska deželna banka.  Zanjo so se še zlasti zavzeli ljubljanski župan Ivan Hribar, politik Fran Šuklje in Slovenska ljudska stranka. Banka je lahko delovala le na ozemlju Kranjske, za njeno poslovanje pa je jamčila dežela. Leta 1921 se je iz javnega preoblikovala v zasebni denarni zavod in dobila ime »Hipotekarna banka jugoslovanske hranilnice v Ljubljani«. V nasprotju s sorodnimi ustanovami v drugih avstrijskih deželah se ni omejevala le na hipotekarna posojila, ampak se je ukvarjala še z drugimi bančnimi posli: tudi s komunalnimi, melioracijskimi in železniškimi posojili. Kapital je pridobivala s pomočjo dežele in z izdajanjem obveznic, za katere je jamčila ustanoviteljica.

V Kropi na Gorenjskem se je na današnji dan leta 1917 rodil operni pevec GAŠPER  DERMOTA. Na ljubljanski srednji tehnični šoli se je izučil za strojnega tehnika, hkrati pa je na glasbeni šoli študiral solopetje. Postal je član zbora Slovenske filhamonije, leta 1952 pa je bil angažiran v ljubljanski operi. Gašper Dermota, ki je bil izrazit lirski tenor, je bil od leta 1951 do svoje smrti leta 1967 tudi prvi tenorist prve zasedbe Slovenskega okteta.

—–

Novinar, publicist in prevajalec  JANEZ  STANIČ je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih problemov; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič se je rodil na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 18 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov