Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

04.01.2019


Prvi slovenski časopis LUBLJANSKE NOVICE je začel izhajati na današnji dan leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov.

Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lubljanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.

—–

Dramatik in pripovednik  ANTON  LESKOVEC  je študiral pravo na Dunaju in v Pragi, bil med prvo svetovno vojno vojak v Bosni in na solunski fronti, po demobilizaciji leta 1920 pa je v Ljubljani diplomiral iz prava. Drame je začel objavljati tri leta pred smrtjo (dve sta izšli po smrti),  vendar  je z  njimi  pomembno  dopolnil

podobo slovenske dramatike v obdobju med svetovnima vojnama. Zanimal ga je skoraj izključno etični vidik; življenje se mu je kazalo kot nenehen, čeprav načelno

zmagovit boj z zlom v človeku. Ker so značaji v njegovih igrah predvsem simboli, ki podpirajo osnovno tezo, se učinek neredko oddaljuje od realističnega. Njegovo najizrazitejše delo, drama »Dva bregova«, obravnava na videz nezdružljiva, a v resnici dopolnjujoča se svetova: beraškega in gosposkega, torej socialni spopad, poenostavljen v tezo, da nasprotna razreda ne moreta obstajati drug brez drugega. Anton Leskovec se je rodil na današnji dan leta 1891 v Škofji Loki.

—–

Na osnovi sklepa kranjskega deželnega zbora je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani začela delovati Kranjska deželna banka.  Zanjo so se še zlasti zavzeli ljubljanski župan Ivan Hribar, politik Fran Šuklje in Slovenska ljudska stranka. Banka je lahko delovala le na ozemlju Kranjske, za njeno poslovanje pa je jamčila dežela. Leta 1921 se je iz javnega preoblikovala v zasebni denarni zavod in dobila ime »Hipotekarna banka jugoslovanske hranilnice v Ljubljani«. V nasprotju s sorodnimi ustanovami v drugih avstrijskih deželah se ni omejevala le na hipotekarna posojila, ampak se je ukvarjala še z drugimi bančnimi posli: tudi s komunalnimi, melioracijskimi in železniškimi posojili. Kapital je pridobivala s pomočjo dežele in z izdajanjem obveznic, za katere je jamčila ustanoviteljica.

V Kropi na Gorenjskem se je na današnji dan leta 1917 rodil operni pevec GAŠPER  DERMOTA. Na ljubljanski srednji tehnični šoli se je izučil za strojnega tehnika, hkrati pa je na glasbeni šoli študiral solopetje. Postal je član zbora Slovenske filhamonije, leta 1952 pa je bil angažiran v ljubljanski operi. Gašper Dermota, ki je bil izrazit lirski tenor, je bil od leta 1951 do svoje smrti leta 1967 tudi prvi tenorist prve zasedbe Slovenskega okteta.

—–

Novinar, publicist in prevajalec  JANEZ  STANIČ je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih problemov; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič se je rodil na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

04.01.2019


Prvi slovenski časopis LUBLJANSKE NOVICE je začel izhajati na današnji dan leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov.

Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lubljanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.

—–

Dramatik in pripovednik  ANTON  LESKOVEC  je študiral pravo na Dunaju in v Pragi, bil med prvo svetovno vojno vojak v Bosni in na solunski fronti, po demobilizaciji leta 1920 pa je v Ljubljani diplomiral iz prava. Drame je začel objavljati tri leta pred smrtjo (dve sta izšli po smrti),  vendar  je z  njimi  pomembno  dopolnil

podobo slovenske dramatike v obdobju med svetovnima vojnama. Zanimal ga je skoraj izključno etični vidik; življenje se mu je kazalo kot nenehen, čeprav načelno

zmagovit boj z zlom v človeku. Ker so značaji v njegovih igrah predvsem simboli, ki podpirajo osnovno tezo, se učinek neredko oddaljuje od realističnega. Njegovo najizrazitejše delo, drama »Dva bregova«, obravnava na videz nezdružljiva, a v resnici dopolnjujoča se svetova: beraškega in gosposkega, torej socialni spopad, poenostavljen v tezo, da nasprotna razreda ne moreta obstajati drug brez drugega. Anton Leskovec se je rodil na današnji dan leta 1891 v Škofji Loki.

—–

Na osnovi sklepa kranjskega deželnega zbora je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani začela delovati Kranjska deželna banka.  Zanjo so se še zlasti zavzeli ljubljanski župan Ivan Hribar, politik Fran Šuklje in Slovenska ljudska stranka. Banka je lahko delovala le na ozemlju Kranjske, za njeno poslovanje pa je jamčila dežela. Leta 1921 se je iz javnega preoblikovala v zasebni denarni zavod in dobila ime »Hipotekarna banka jugoslovanske hranilnice v Ljubljani«. V nasprotju s sorodnimi ustanovami v drugih avstrijskih deželah se ni omejevala le na hipotekarna posojila, ampak se je ukvarjala še z drugimi bančnimi posli: tudi s komunalnimi, melioracijskimi in železniškimi posojili. Kapital je pridobivala s pomočjo dežele in z izdajanjem obveznic, za katere je jamčila ustanoviteljica.

V Kropi na Gorenjskem se je na današnji dan leta 1917 rodil operni pevec GAŠPER  DERMOTA. Na ljubljanski srednji tehnični šoli se je izučil za strojnega tehnika, hkrati pa je na glasbeni šoli študiral solopetje. Postal je član zbora Slovenske filhamonije, leta 1952 pa je bil angažiran v ljubljanski operi. Gašper Dermota, ki je bil izrazit lirski tenor, je bil od leta 1951 do svoje smrti leta 1967 tudi prvi tenorist prve zasedbe Slovenskega okteta.

—–

Novinar, publicist in prevajalec  JANEZ  STANIČ je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih problemov; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič se je rodil na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov