Jezikoslovec ANTON BAJEC  je bil eden izmed najpomembnejših raziskovalcev slovenskega knjižnega jezika po letu 1945. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Polhovem Gradcu. Po dolgoletnem pedagoškem delu je bil od leta 1962 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti predsednik pravopisne komisije in član glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika”. Kot član “čitankarjev” je sodeloval pri več izdajah “Slovenskih čitank”  za srednje šole in pri “Slovenski slovnici”.

Sicer pa je napisal več kot 60 člankov o knjižnem jeziku, predvsem o jezikovni kulturi. Raziskoval je zlasti besedotvorje in o tem objavil monografijo v štirih delih, ter zagovarjal enoten model knjižnega jezika, zraslega iz klasičnega leposlovnega jezika. S skrbjo za pravilnost in lepoto, s posluhom za vse novo ter z vzgojo številnih jezikoslovcev je Anton Bajec slovenščini omogočil organsko rast.

—–

Slikar  in  grafik  MIHA  MALEŠ  je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon in nato delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in umetnostni trgovec.

Umetnosti se je posvetil pod vtisom ljudske ustvarjalnosti in članov društva Vesna, sprva kot grafik in barvni monotipist. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine.

Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Miha Maleš je bil eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov in velik popularizator umetnosti., ter ob Božidarju Jakcu pionir slovenske grafike. Leta 1977 je prejel Prešenovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.   

—–

Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so  trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.

Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.

Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.