Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec ANTON BAJEC je bil eden izmed najpomembnejših raziskovalcev slovenskega knjižnega jezika po letu 1945. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Polhovem Gradcu. Po dolgoletnem pedagoškem delu je bil od leta 1962 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti predsednik pravopisne komisije in član glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika”. Kot član “čitankarjev” je sodeloval pri več izdajah “Slovenskih čitank” za srednje šole in pri “Slovenski slovnici”.
Sicer pa je napisal več kot 60 člankov o knjižnem jeziku, predvsem o jezikovni kulturi. Raziskoval je zlasti besedotvorje in o tem objavil monografijo v štirih delih, ter zagovarjal enoten model knjižnega jezika, zraslega iz klasičnega leposlovnega jezika. S skrbjo za pravilnost in lepoto, s posluhom za vse novo ter z vzgojo številnih jezikoslovcev je Anton Bajec slovenščini omogočil organsko rast.
—–
Slikar in grafik MIHA MALEŠ je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon in nato delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in umetnostni trgovec.
Umetnosti se je posvetil pod vtisom ljudske ustvarjalnosti in članov društva Vesna, sprva kot grafik in barvni monotipist. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine.
Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Miha Maleš je bil eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov in velik popularizator umetnosti., ter ob Božidarju Jakcu pionir slovenske grafike. Leta 1977 je prejel Prešenovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.
—–
Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.
Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.
Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezikoslovec ANTON BAJEC je bil eden izmed najpomembnejših raziskovalcev slovenskega knjižnega jezika po letu 1945. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Polhovem Gradcu. Po dolgoletnem pedagoškem delu je bil od leta 1962 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti predsednik pravopisne komisije in član glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika”. Kot član “čitankarjev” je sodeloval pri več izdajah “Slovenskih čitank” za srednje šole in pri “Slovenski slovnici”.
Sicer pa je napisal več kot 60 člankov o knjižnem jeziku, predvsem o jezikovni kulturi. Raziskoval je zlasti besedotvorje in o tem objavil monografijo v štirih delih, ter zagovarjal enoten model knjižnega jezika, zraslega iz klasičnega leposlovnega jezika. S skrbjo za pravilnost in lepoto, s posluhom za vse novo ter z vzgojo številnih jezikoslovcev je Anton Bajec slovenščini omogočil organsko rast.
—–
Slikar in grafik MIHA MALEŠ je študiral na Dunaju, v Zagrebu in Pragi; tam je leta 1927 diplomiral. Nekaj let pozneje je v Ljubljani odprl Umetniški salon in nato delal kot svobodni umetnik. Deloval je tudi kot založnik, pisec, urednik, restavrator in umetnostni trgovec.
Umetnosti se je posvetil pod vtisom ljudske ustvarjalnosti in članov društva Vesna, sprva kot grafik in barvni monotipist. Njegov risarski slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma, v predvojne slike je vnašal odmeve fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni je ustvarjal v duhu barvnega realizma in intimizma, v poznih delih pa je znova oživljal fantastične prvine.
Izdal je več knjižnih albumov izvirnih grafik, ustvaril vrsto liričnih ilustracij, od leta 1936 do 1945 pa je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno umetnost. Miha Maleš je bil eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov in velik popularizator umetnosti., ter ob Božidarju Jakcu pionir slovenske grafike. Leta 1977 je prejel Prešenovo nagrado, nekaj pozneje pa so v Kamniku odprli galerijo z njegovimi deli. Rodil se je na današnji dan leta 1903 na Jeranovem v okolici Kamnika.
—–
Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.
Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.
Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov