JANEZ  ANTON  DOLNIČAR  je bil organizator cerkvenega življenja ljubljanske škofije. Rodil se je na današnji dan leta 1662 v Ljubljani. Po doktoratu iz filozofije in teologije v Rimu leta 1685 in prejetju cerkvenega odlikovanja – postal je apostolski protonotar (glavni tajnik) – je vodil ljubljansko škofijo pod škofi Herbersteinom, Künburgom in Kaunitzem. Bil je član Akademije operozov ter eden izmed ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice – semeniške knjižnice v Ljubljani. Janez Anton Dolničar  je vodil zidavo stolnice in semenišča v Ljubljani, skrbel za verski pouk otrok, pritegnil uršulinke k šolanju deklet ter uvajal slovenščino v cerkveno uradovanje in obrede.

—–

Pesnik, prevajalec in urednik ANTON AŠKERC  se je rodil na današnji dan leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Po maturi na celjski gimnaziji je študiral bogoslovje v Mariboru. Že takrat se je razvijal v svobodomisleca in vse bolj dvomil o verskih dogmah. Ko je kot duhovnik  prišel v navzkrižje s svojim poklicem in predstojniki,  so ga nenehno prestavljali  v odročne župnije. Najprej je pisal lirske pesmi, leta 1882  je začel objavljati balade in romance, nato pa se je skoraj povsem posvetil epski poeziji.

Aškerčeva epika je bila realistična, izražala je narodno zavest, dvomila o katoliški in vsakršni dogmi ter iskala rešitev v drugih verstvih in svobodomiselnosti. Opozarjal je tudi na socialna vprašanja, obtoževal veljavni družbeni red ter se vse bolj nagibal k socialističnim idejam. Po predčasni upokojitvi leta 1898 je bil do smrti ljubljanski mestni arhivar.

Njegov pogreb je bil svečan, tak, kakršne so v tistih časih prirejali vélikim možem. Na čelu sprevoda so jezdili člani “Sokola” in zastavonoše, med številnimi venci so v belo oblečena dekleta nosila petnajst vencev z naslovi Aškerčevih del; trgovine so zaprli, ljudje pa so na oknih prižigali sveče. Anton Aškerc je s svojo epsko pesmijo v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja veliko prispeval k popolnejši podobi takratne realistične literature in znova uveljavil pomen pripovedne poezije. S svojimi oblikovno-izraznimi značilnostmi in z močjo svoje svobodomiselnosti je ustvarjalno spodbujal sodobnike.

—–

Gospodarstvenik  in  politični  delavec  DRAGO  GODINA  je v Kopru končal učiteljišče, leta 1916 je odšel v Moskvo in postal knjigovodja v tovarni vojaških šotorov; po revoluciji je v imenu delavcev vodil tovarno. Bil je tudi član moskovskega sovjeta in propagandist v Rdeči armadi. Nekaj let pozneje je bil med ustanovitelji Jugoslovanske komunistične emigrantske partije. Po vrnitvi na Tržaško je deloval v Socialistični zvezi Julijske krajine. V časniku Edinost je pisal o gospodarskih temah in zagovarjal utopični blagovni denar. Pred fašizmom se je zatekel v Avstrijo, se leta 1945 pridružil Slovensko-italijanski protifašistični uniji, nadaljeval propagiranje blagovnega denarja in objavljal članke v reviji “Gospodarstvo” in “Primorskem dnevniku.” Drago Godina se je rodil na današnji dan leta1876 v Škednju pri Trstu.