Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

13.01.2019


Zdravnik, psihiater in pisatelj BOGOMIR  MAGAJNA  je pred drugo svetovno vojno delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani, med njo je bil konfiniran v Italiji, leta 1943 pa je postal partizanski zdravnik. Kot književnik je najprej pisal krajšo prozo za odrasle in mladino. Tematsko se je opiral zlasti na Primorsko in na doživetja iz svojega psihiatričnega dela. Zanimiva je predvsem povest “Graničarji”, ki prikazuje življenje ob italijansko-jugoslovanski meji na Notranjskem. Bogomir Magajna se je uveljavil tudi kot mladinski pisatelj; pravljice “Brkonja Čeljustnik” in zbirka otroških zgodbic “Racko in Lija” so doživele več izdaj. Rodil se je na današnji dan leta 1904 na Gornjih Vremah pri Senožečah.

—–

Pravnik in publicist MIRO JERŠIČ je sodil v intelektualno jedro krščanskih socialistov. Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti se je leta 1928 zaposlil na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Postal je član Jugoslovanske strokovne zveze in urejal njeno glasilo “Delavska pravica”. Bil je tudi odgovorni urednik “Besede o sodobnih vprašanjih” in “Dejanja” ter predsednik kluba krščanskosocialističnih izobražencev. Od ustanovitve je bil član Osvobodilne fronte in med drugim član uredništva radia Kričač. Po drugi svetovni vojni je delal pri organizaciji zdravstva, socialnega zavarovanja in delovnih razmerij. Pravnik in publicist Miro Jeršič se je rodil na današnji dan leta 1902 v Rovtah pri Logatcu.

—–

V zgodovini našega smučarskega športa ima posebno mesto vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja MINCA RABIČ. Rodila se je na današnji dan leta 1904 v Mojstrani. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 26 in 27 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci sta bila tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni Janez Polda.

Kot učiteljica na Dovjem je začela zimsko telovadbo v naravi, na smučeh. Zato je bila klicana na glavarstvo v Ljubljano, vendar jih je prepričala, da je boljše gibanje na svežem zraku kot v neprimerni in zatohli telovadnici. Ko se je leta 1927 v Ratečah začela smučarska skakalna šola, je  Minca Rabič plačala vse stroške za skakalnega učitelja in več kot 40 otrok ter še za vzgojitelja, da je pazil nanje.

—–

Akademski  slikar  MILAN  BIZOVIČAR  je leta 1949 diplomiral na akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani in nato nadaljeval študij na specialni šoli za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Kljub zelo obetajočemu slikanju v olju, temperi in akvarelu ter grafiki je skoraj vsa svoja ustvarjalna leta posvetil knjižni ilustraciji. Odlikuje ga čista in dinamična risba, ki predstavlja motiv v poenostavljeni obliki. K svežini prispeva tudi barvna lestvica, ki je včasih blizu slovenski ljudski umetnosti.

Ukvarjal se je tudi s knjižno opremo. Pri tem je besedilo, ilustracije in opremo povezal v nedeljivo celoto. Ilustriral je več kot sto knjig, med njimi Prežihove Solzice, Kovačičevega Možička med dimniki, izbrana dela Josipa Jurčiča, Levstikovo Najdihojco in Kosmačevega Tantadruja. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen z Levstikovo nagrado, na 6. bienalu slovenske ilustracije leta 2004 pa je dobil nagrado za življenjsko delo. Milan Bizovičar se je rodil na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

13.01.2019


Zdravnik, psihiater in pisatelj BOGOMIR  MAGAJNA  je pred drugo svetovno vojno delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani, med njo je bil konfiniran v Italiji, leta 1943 pa je postal partizanski zdravnik. Kot književnik je najprej pisal krajšo prozo za odrasle in mladino. Tematsko se je opiral zlasti na Primorsko in na doživetja iz svojega psihiatričnega dela. Zanimiva je predvsem povest “Graničarji”, ki prikazuje življenje ob italijansko-jugoslovanski meji na Notranjskem. Bogomir Magajna se je uveljavil tudi kot mladinski pisatelj; pravljice “Brkonja Čeljustnik” in zbirka otroških zgodbic “Racko in Lija” so doživele več izdaj. Rodil se je na današnji dan leta 1904 na Gornjih Vremah pri Senožečah.

—–

Pravnik in publicist MIRO JERŠIČ je sodil v intelektualno jedro krščanskih socialistov. Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti se je leta 1928 zaposlil na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Postal je član Jugoslovanske strokovne zveze in urejal njeno glasilo “Delavska pravica”. Bil je tudi odgovorni urednik “Besede o sodobnih vprašanjih” in “Dejanja” ter predsednik kluba krščanskosocialističnih izobražencev. Od ustanovitve je bil član Osvobodilne fronte in med drugim član uredništva radia Kričač. Po drugi svetovni vojni je delal pri organizaciji zdravstva, socialnega zavarovanja in delovnih razmerij. Pravnik in publicist Miro Jeršič se je rodil na današnji dan leta 1902 v Rovtah pri Logatcu.

—–

V zgodovini našega smučarskega športa ima posebno mesto vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja MINCA RABIČ. Rodila se je na današnji dan leta 1904 v Mojstrani. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 26 in 27 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci sta bila tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni Janez Polda.

Kot učiteljica na Dovjem je začela zimsko telovadbo v naravi, na smučeh. Zato je bila klicana na glavarstvo v Ljubljano, vendar jih je prepričala, da je boljše gibanje na svežem zraku kot v neprimerni in zatohli telovadnici. Ko se je leta 1927 v Ratečah začela smučarska skakalna šola, je  Minca Rabič plačala vse stroške za skakalnega učitelja in več kot 40 otrok ter še za vzgojitelja, da je pazil nanje.

—–

Akademski  slikar  MILAN  BIZOVIČAR  je leta 1949 diplomiral na akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani in nato nadaljeval študij na specialni šoli za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Kljub zelo obetajočemu slikanju v olju, temperi in akvarelu ter grafiki je skoraj vsa svoja ustvarjalna leta posvetil knjižni ilustraciji. Odlikuje ga čista in dinamična risba, ki predstavlja motiv v poenostavljeni obliki. K svežini prispeva tudi barvna lestvica, ki je včasih blizu slovenski ljudski umetnosti.

Ukvarjal se je tudi s knjižno opremo. Pri tem je besedilo, ilustracije in opremo povezal v nedeljivo celoto. Ilustriral je več kot sto knjig, med njimi Prežihove Solzice, Kovačičevega Možička med dimniki, izbrana dela Josipa Jurčiča, Levstikovo Najdihojco in Kosmačevega Tantadruja. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen z Levstikovo nagrado, na 6. bienalu slovenske ilustracije leta 2004 pa je dobil nagrado za življenjsko delo. Milan Bizovičar se je rodil na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

12. maj - Vojvoda Krištof Würtemberški mecen slovenskih protestantov (1515)

Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

11. maj - Urban Jarnik, prvi slovenski dialektolog (1784)

Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

10. maj - Ivan Cankar, velikan naše književnosti (1876)

Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

8. maj - Janko Moder in njegovo prevajalsko delo (1914)

Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

7. maj - Juro Adlešič (1884) od ljubljanskega župana do delavca na farmi v Kansasu

Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

6. maj - Kako v najkrajšem času "očistiti" Štajersko Slovencev? (1941)

Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 9 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov