Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik, psihiater in pisatelj BOGOMIR MAGAJNA je pred drugo svetovno vojno delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani, med njo je bil konfiniran v Italiji, leta 1943 pa je postal partizanski zdravnik. Kot književnik je najprej pisal krajšo prozo za odrasle in mladino. Tematsko se je opiral zlasti na Primorsko in na doživetja iz svojega psihiatričnega dela. Zanimiva je predvsem povest “Graničarji”, ki prikazuje življenje ob italijansko-jugoslovanski meji na Notranjskem. Bogomir Magajna se je uveljavil tudi kot mladinski pisatelj; pravljice “Brkonja Čeljustnik” in zbirka otroških zgodbic “Racko in Lija” so doživele več izdaj. Rodil se je na današnji dan leta 1904 na Gornjih Vremah pri Senožečah.
—–
Pravnik in publicist MIRO JERŠIČ je sodil v intelektualno jedro krščanskih socialistov. Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti se je leta 1928 zaposlil na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Postal je član Jugoslovanske strokovne zveze in urejal njeno glasilo “Delavska pravica”. Bil je tudi odgovorni urednik “Besede o sodobnih vprašanjih” in “Dejanja” ter predsednik kluba krščanskosocialističnih izobražencev. Od ustanovitve je bil član Osvobodilne fronte in med drugim član uredništva radia Kričač. Po drugi svetovni vojni je delal pri organizaciji zdravstva, socialnega zavarovanja in delovnih razmerij. Pravnik in publicist Miro Jeršič se je rodil na današnji dan leta 1902 v Rovtah pri Logatcu.
—–
V zgodovini našega smučarskega športa ima posebno mesto vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja MINCA RABIČ. Rodila se je na današnji dan leta 1904 v Mojstrani. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 26 in 27 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci sta bila tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni Janez Polda.
Kot učiteljica na Dovjem je začela zimsko telovadbo v naravi, na smučeh. Zato je bila klicana na glavarstvo v Ljubljano, vendar jih je prepričala, da je boljše gibanje na svežem zraku kot v neprimerni in zatohli telovadnici. Ko se je leta 1927 v Ratečah začela smučarska skakalna šola, je Minca Rabič plačala vse stroške za skakalnega učitelja in več kot 40 otrok ter še za vzgojitelja, da je pazil nanje.
—–
Akademski slikar MILAN BIZOVIČAR je leta 1949 diplomiral na akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani in nato nadaljeval študij na specialni šoli za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Kljub zelo obetajočemu slikanju v olju, temperi in akvarelu ter grafiki je skoraj vsa svoja ustvarjalna leta posvetil knjižni ilustraciji. Odlikuje ga čista in dinamična risba, ki predstavlja motiv v poenostavljeni obliki. K svežini prispeva tudi barvna lestvica, ki je včasih blizu slovenski ljudski umetnosti.
Ukvarjal se je tudi s knjižno opremo. Pri tem je besedilo, ilustracije in opremo povezal v nedeljivo celoto. Ilustriral je več kot sto knjig, med njimi Prežihove Solzice, Kovačičevega Možička med dimniki, izbrana dela Josipa Jurčiča, Levstikovo Najdihojco in Kosmačevega Tantadruja. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen z Levstikovo nagrado, na 6. bienalu slovenske ilustracije leta 2004 pa je dobil nagrado za življenjsko delo. Milan Bizovičar se je rodil na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik, psihiater in pisatelj BOGOMIR MAGAJNA je pred drugo svetovno vojno delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani, med njo je bil konfiniran v Italiji, leta 1943 pa je postal partizanski zdravnik. Kot književnik je najprej pisal krajšo prozo za odrasle in mladino. Tematsko se je opiral zlasti na Primorsko in na doživetja iz svojega psihiatričnega dela. Zanimiva je predvsem povest “Graničarji”, ki prikazuje življenje ob italijansko-jugoslovanski meji na Notranjskem. Bogomir Magajna se je uveljavil tudi kot mladinski pisatelj; pravljice “Brkonja Čeljustnik” in zbirka otroških zgodbic “Racko in Lija” so doživele več izdaj. Rodil se je na današnji dan leta 1904 na Gornjih Vremah pri Senožečah.
—–
Pravnik in publicist MIRO JERŠIČ je sodil v intelektualno jedro krščanskih socialistov. Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti se je leta 1928 zaposlil na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Postal je član Jugoslovanske strokovne zveze in urejal njeno glasilo “Delavska pravica”. Bil je tudi odgovorni urednik “Besede o sodobnih vprašanjih” in “Dejanja” ter predsednik kluba krščanskosocialističnih izobražencev. Od ustanovitve je bil član Osvobodilne fronte in med drugim član uredništva radia Kričač. Po drugi svetovni vojni je delal pri organizaciji zdravstva, socialnega zavarovanja in delovnih razmerij. Pravnik in publicist Miro Jeršič se je rodil na današnji dan leta 1902 v Rovtah pri Logatcu.
—–
V zgodovini našega smučarskega športa ima posebno mesto vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja MINCA RABIČ. Rodila se je na današnji dan leta 1904 v Mojstrani. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 26 in 27 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci sta bila tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni Janez Polda.
Kot učiteljica na Dovjem je začela zimsko telovadbo v naravi, na smučeh. Zato je bila klicana na glavarstvo v Ljubljano, vendar jih je prepričala, da je boljše gibanje na svežem zraku kot v neprimerni in zatohli telovadnici. Ko se je leta 1927 v Ratečah začela smučarska skakalna šola, je Minca Rabič plačala vse stroške za skakalnega učitelja in več kot 40 otrok ter še za vzgojitelja, da je pazil nanje.
—–
Akademski slikar MILAN BIZOVIČAR je leta 1949 diplomiral na akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani in nato nadaljeval študij na specialni šoli za slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Kljub zelo obetajočemu slikanju v olju, temperi in akvarelu ter grafiki je skoraj vsa svoja ustvarjalna leta posvetil knjižni ilustraciji. Odlikuje ga čista in dinamična risba, ki predstavlja motiv v poenostavljeni obliki. K svežini prispeva tudi barvna lestvica, ki je včasih blizu slovenski ljudski umetnosti.
Ukvarjal se je tudi s knjižno opremo. Pri tem je besedilo, ilustracije in opremo povezal v nedeljivo celoto. Ilustriral je več kot sto knjig, med njimi Prežihove Solzice, Kovačičevega Možička med dimniki, izbrana dela Josipa Jurčiča, Levstikovo Najdihojco in Kosmačevega Tantadruja. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen z Levstikovo nagrado, na 6. bienalu slovenske ilustracije leta 2004 pa je dobil nagrado za življenjsko delo. Milan Bizovičar se je rodil na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov