Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.01.2019


Urednica in mladinska pisateljica  ZIMA  VRŠČAJ  HOLY  je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani, po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.

—–

Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državah Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik  Mednarodne košarkarske zveze – FIBA, ustanovljene leta 1932.

V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila pred 80-imi leti med sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.

—–

V začetnem obdobju industrijskega kapitalizma je delovni čas trajal 12, 14 ali celo 16 ur na dan. Posledica tega so bile prezgodnja izraba delovne sile ter huda obolevnost in velika invalidnost delavcev. Prav zato je bila ena prvih zahtev delavskega gibanja  omejitev trajanja delovnega dne. Na slovenskem ozemlju je bil delovni čas prvič določen leta 1885: delovno obveznost v tovarnah so omejili na 11 ur na dan. Takšen delavnik je veljal do konca prve svetovne vojne. Takrat je Narodna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s posebno odredbo, ki je začela veljati na današnji dan pred sto leti, določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.

—–

Črnski  baptistični  duhovnik  MARTIN  LUTHER  KING  je dolga leta sodeloval v gibanju za državljanske pravice in enakopravnost črncev. Sodi med velike osebnosti Združenih držav Amerike dvajsetega stoletja in je kot zgled vplival na razmere daleč čez njihove meje. Njegovo delovanje je bilo prepričljiv dokaz o spreminjajoči se moči krščanske vere v službi osvobajanja in sprave med ljudmi. Kot vodja Združenja južnih krščanskih voditeljev je poskrbel za številne nenasilne akcije za državljanske pravice temnopoltih Američanov.

Vrh so dosegle avgusta leta 1963 s pohodom na Washington, kjer je Martin Luther King pred več kot sto tisoč privrženci gibanja za državljanske pravice naslopil s slovitim govorom o viziji pravičnejše prihodnosti, ko bodo vsi ljudje bratje. Leta 1964 je bil po njegovi zaslugi sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je omogočal odpravo segregacijskih odredb. Njegovo delovanje ga je zlasti na jugu Združenih držav Amerike večkrat spravilo v zapor, 4. aprila leta 1968 pa je postal žrtev morilskega napada belega skrajneža. Martin Luther King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atlanti v Združenih državah Amerike.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.01.2019


Urednica in mladinska pisateljica  ZIMA  VRŠČAJ  HOLY  je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani, po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.

—–

Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državah Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik  Mednarodne košarkarske zveze – FIBA, ustanovljene leta 1932.

V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila pred 80-imi leti med sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.

—–

V začetnem obdobju industrijskega kapitalizma je delovni čas trajal 12, 14 ali celo 16 ur na dan. Posledica tega so bile prezgodnja izraba delovne sile ter huda obolevnost in velika invalidnost delavcev. Prav zato je bila ena prvih zahtev delavskega gibanja  omejitev trajanja delovnega dne. Na slovenskem ozemlju je bil delovni čas prvič določen leta 1885: delovno obveznost v tovarnah so omejili na 11 ur na dan. Takšen delavnik je veljal do konca prve svetovne vojne. Takrat je Narodna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s posebno odredbo, ki je začela veljati na današnji dan pred sto leti, določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.

—–

Črnski  baptistični  duhovnik  MARTIN  LUTHER  KING  je dolga leta sodeloval v gibanju za državljanske pravice in enakopravnost črncev. Sodi med velike osebnosti Združenih držav Amerike dvajsetega stoletja in je kot zgled vplival na razmere daleč čez njihove meje. Njegovo delovanje je bilo prepričljiv dokaz o spreminjajoči se moči krščanske vere v službi osvobajanja in sprave med ljudmi. Kot vodja Združenja južnih krščanskih voditeljev je poskrbel za številne nenasilne akcije za državljanske pravice temnopoltih Američanov.

Vrh so dosegle avgusta leta 1963 s pohodom na Washington, kjer je Martin Luther King pred več kot sto tisoč privrženci gibanja za državljanske pravice naslopil s slovitim govorom o viziji pravičnejše prihodnosti, ko bodo vsi ljudje bratje. Leta 1964 je bil po njegovi zaslugi sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je omogočal odpravo segregacijskih odredb. Njegovo delovanje ga je zlasti na jugu Združenih držav Amerike večkrat spravilo v zapor, 4. aprila leta 1968 pa je postal žrtev morilskega napada belega skrajneža. Martin Luther King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atlanti v Združenih državah Amerike.


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.07.2022

Na današnji dan 8. julij

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …


07.07.2022

Na današnji dan 7. julij

Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …


06.07.2022

Na današnji dan 6. julij

Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…


04.07.2022

Na današnji dan 4. julij

»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …


03.07.2022

Na današnji dan 3. julij

Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...


Stran 43 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov