Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČAJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani, po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državah Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik Mednarodne košarkarske zveze – FIBA, ustanovljene leta 1932.
V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila pred 80-imi leti med sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.
—–
V začetnem obdobju industrijskega kapitalizma je delovni čas trajal 12, 14 ali celo 16 ur na dan. Posledica tega so bile prezgodnja izraba delovne sile ter huda obolevnost in velika invalidnost delavcev. Prav zato je bila ena prvih zahtev delavskega gibanja omejitev trajanja delovnega dne. Na slovenskem ozemlju je bil delovni čas prvič določen leta 1885: delovno obveznost v tovarnah so omejili na 11 ur na dan. Takšen delavnik je veljal do konca prve svetovne vojne. Takrat je Narodna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s posebno odredbo, ki je začela veljati na današnji dan pred sto leti, določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.
—–
Črnski baptistični duhovnik MARTIN LUTHER KING je dolga leta sodeloval v gibanju za državljanske pravice in enakopravnost črncev. Sodi med velike osebnosti Združenih držav Amerike dvajsetega stoletja in je kot zgled vplival na razmere daleč čez njihove meje. Njegovo delovanje je bilo prepričljiv dokaz o spreminjajoči se moči krščanske vere v službi osvobajanja in sprave med ljudmi. Kot vodja Združenja južnih krščanskih voditeljev je poskrbel za številne nenasilne akcije za državljanske pravice temnopoltih Američanov.
Vrh so dosegle avgusta leta 1963 s pohodom na Washington, kjer je Martin Luther King pred več kot sto tisoč privrženci gibanja za državljanske pravice naslopil s slovitim govorom o viziji pravičnejše prihodnosti, ko bodo vsi ljudje bratje. Leta 1964 je bil po njegovi zaslugi sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je omogočal odpravo segregacijskih odredb. Njegovo delovanje ga je zlasti na jugu Združenih držav Amerike večkrat spravilo v zapor, 4. aprila leta 1968 pa je postal žrtev morilskega napada belega skrajneža. Martin Luther King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atlanti v Združenih državah Amerike.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČAJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani, po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državah Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik Mednarodne košarkarske zveze – FIBA, ustanovljene leta 1932.
V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila pred 80-imi leti med sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.
—–
V začetnem obdobju industrijskega kapitalizma je delovni čas trajal 12, 14 ali celo 16 ur na dan. Posledica tega so bile prezgodnja izraba delovne sile ter huda obolevnost in velika invalidnost delavcev. Prav zato je bila ena prvih zahtev delavskega gibanja omejitev trajanja delovnega dne. Na slovenskem ozemlju je bil delovni čas prvič določen leta 1885: delovno obveznost v tovarnah so omejili na 11 ur na dan. Takšen delavnik je veljal do konca prve svetovne vojne. Takrat je Narodna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s posebno odredbo, ki je začela veljati na današnji dan pred sto leti, določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.
—–
Črnski baptistični duhovnik MARTIN LUTHER KING je dolga leta sodeloval v gibanju za državljanske pravice in enakopravnost črncev. Sodi med velike osebnosti Združenih držav Amerike dvajsetega stoletja in je kot zgled vplival na razmere daleč čez njihove meje. Njegovo delovanje je bilo prepričljiv dokaz o spreminjajoči se moči krščanske vere v službi osvobajanja in sprave med ljudmi. Kot vodja Združenja južnih krščanskih voditeljev je poskrbel za številne nenasilne akcije za državljanske pravice temnopoltih Američanov.
Vrh so dosegle avgusta leta 1963 s pohodom na Washington, kjer je Martin Luther King pred več kot sto tisoč privrženci gibanja za državljanske pravice naslopil s slovitim govorom o viziji pravičnejše prihodnosti, ko bodo vsi ljudje bratje. Leta 1964 je bil po njegovi zaslugi sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je omogočal odpravo segregacijskih odredb. Njegovo delovanje ga je zlasti na jugu Združenih držav Amerike večkrat spravilo v zapor, 4. aprila leta 1968 pa je postal žrtev morilskega napada belega skrajneža. Martin Luther King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atlanti v Združenih državah Amerike.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov