Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČAJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani, po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državah Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik Mednarodne košarkarske zveze – FIBA, ustanovljene leta 1932.
V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila pred 80-imi leti med sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.
—–
V začetnem obdobju industrijskega kapitalizma je delovni čas trajal 12, 14 ali celo 16 ur na dan. Posledica tega so bile prezgodnja izraba delovne sile ter huda obolevnost in velika invalidnost delavcev. Prav zato je bila ena prvih zahtev delavskega gibanja omejitev trajanja delovnega dne. Na slovenskem ozemlju je bil delovni čas prvič določen leta 1885: delovno obveznost v tovarnah so omejili na 11 ur na dan. Takšen delavnik je veljal do konca prve svetovne vojne. Takrat je Narodna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s posebno odredbo, ki je začela veljati na današnji dan pred sto leti, določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.
—–
Črnski baptistični duhovnik MARTIN LUTHER KING je dolga leta sodeloval v gibanju za državljanske pravice in enakopravnost črncev. Sodi med velike osebnosti Združenih držav Amerike dvajsetega stoletja in je kot zgled vplival na razmere daleč čez njihove meje. Njegovo delovanje je bilo prepričljiv dokaz o spreminjajoči se moči krščanske vere v službi osvobajanja in sprave med ljudmi. Kot vodja Združenja južnih krščanskih voditeljev je poskrbel za številne nenasilne akcije za državljanske pravice temnopoltih Američanov.
Vrh so dosegle avgusta leta 1963 s pohodom na Washington, kjer je Martin Luther King pred več kot sto tisoč privrženci gibanja za državljanske pravice naslopil s slovitim govorom o viziji pravičnejše prihodnosti, ko bodo vsi ljudje bratje. Leta 1964 je bil po njegovi zaslugi sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je omogočal odpravo segregacijskih odredb. Njegovo delovanje ga je zlasti na jugu Združenih držav Amerike večkrat spravilo v zapor, 4. aprila leta 1968 pa je postal žrtev morilskega napada belega skrajneža. Martin Luther King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atlanti v Združenih državah Amerike.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Urednica in mladinska pisateljica ZIMA VRŠČAJ HOLY je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani, po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državah Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik Mednarodne košarkarske zveze – FIBA, ustanovljene leta 1932.
V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila pred 80-imi leti med sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.
—–
V začetnem obdobju industrijskega kapitalizma je delovni čas trajal 12, 14 ali celo 16 ur na dan. Posledica tega so bile prezgodnja izraba delovne sile ter huda obolevnost in velika invalidnost delavcev. Prav zato je bila ena prvih zahtev delavskega gibanja omejitev trajanja delovnega dne. Na slovenskem ozemlju je bil delovni čas prvič določen leta 1885: delovno obveznost v tovarnah so omejili na 11 ur na dan. Takšen delavnik je veljal do konca prve svetovne vojne. Takrat je Narodna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s posebno odredbo, ki je začela veljati na današnji dan pred sto leti, določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.
—–
Črnski baptistični duhovnik MARTIN LUTHER KING je dolga leta sodeloval v gibanju za državljanske pravice in enakopravnost črncev. Sodi med velike osebnosti Združenih držav Amerike dvajsetega stoletja in je kot zgled vplival na razmere daleč čez njihove meje. Njegovo delovanje je bilo prepričljiv dokaz o spreminjajoči se moči krščanske vere v službi osvobajanja in sprave med ljudmi. Kot vodja Združenja južnih krščanskih voditeljev je poskrbel za številne nenasilne akcije za državljanske pravice temnopoltih Američanov.
Vrh so dosegle avgusta leta 1963 s pohodom na Washington, kjer je Martin Luther King pred več kot sto tisoč privrženci gibanja za državljanske pravice naslopil s slovitim govorom o viziji pravičnejše prihodnosti, ko bodo vsi ljudje bratje. Leta 1964 je bil po njegovi zaslugi sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je omogočal odpravo segregacijskih odredb. Njegovo delovanje ga je zlasti na jugu Združenih držav Amerike večkrat spravilo v zapor, 4. aprila leta 1968 pa je postal žrtev morilskega napada belega skrajneža. Martin Luther King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atlanti v Združenih državah Amerike.
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov