ROGERIJ LJUBLJANSKI, s pravim imenom Mihael Krammer, je bil poleg kapucinskega sobrata Janeza Svetokriškega in jezuita Jerneja Basarja najznamenitejši slovenski baročni pridigar. Zanj je bilo značilno sicer vestno navajanje virov, ki pa so bili pogosto povzeti po različnih pridigarskih priročnikih, ter strogo formalna zgodba retoričnega besedila. V začetku je bil vselej “zapopadnik” ali strnjen pregled v verzih z vodilno mislijo in temo; njegove verze in rimo literarni zgodovinarji ocenjujejo kot precej spretne. Nekateri deli pridig so prave anekdote ali celo novele, še posebej pomembne za prehod slovenske proze od nagovorne k pripovedni. Baročni pridigar Rogerij Ljubljanski se je rodil leta 1667 v Ljubljani.

—–

Žandarmerijo,  ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan leta 1850.  Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.

Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.

—–

Na današnji dan leta 1867 se je v Mariboru rodil konstruktor ANTON OISTER. Po poklicu je bil tapetnik, okoli leta 1912 pa je začel izdelovati padala. Med drugim je razvijal večji tip padala za reševanje celotnih posadk iz ponesrečenih balonov in posameznih padalcev iz letal. Med prvo svetovno vojno je registriral 12 patentov, povezanih predvsem z mehanizmom za hitro odpiranje padal. Leta 1915 je Anton Oister razvil padalo na izvlek s pomožnim padalom, vendar ga ni patentiral. Zato ta izum pripisujejo Američanu Irwinu.

—–

VITOMIL ZUPAN velja za enega izmed vsestranskih, izjemno plodovitih in odmevnih sodobnih slovenskih književnikov. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil najprej interniran v Italiji, po vrnitvi v domovino pa se je priključil partizanom. Po  vojni je bil v službi pri Radiu Ljubljana, leta 1947 je postal samostojni književnik, leto pozneje pa so ga na montiranem procesu obsodili na 10 let zapora.

Po vrnitvi iz zapora leta 1954 je doštudiral in diplomiral na gradbeni fakulteti ter se nato povsem posvetil pisateljevanju. Njegova zgodnja predvojna dela so natisnili šele v 70-ih letih prejšnjega stoletja. V svojih modernističnih romanih je  prikazoval problematične junake včerajšnjega sveta, sugestivno izpričeval svoje življenje in strindbergovsko predstavljal zakonsko življenje. Zaradi nekaterih svojih del je bil deležen  ideološke kritike, češ da je dekadent.  Vitomil Zupan je pisal tudi drame, pesmi, radijske in televizijske igre, filmske scenarije ter eseje.