Na današnji dan leta 1531 je kralj Ferdinand tabor Sveti Križ v Vipavski dolini povzdignil v mesto. Dobilo je sodnika, dva letna sejma, pomirje (območje sodnega miru) in krvavo sodišče. Povod za to kraljevo dejanje je bila grozeča turška nevarnost; prebivalci Svetega Križa so bili od tedaj dolžni skrbeti za mestno obzidje, ki naj bi dajalo zatočišče tudi okoličanom.

—–

Na današnji dan 1876 se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v  petem  razredu  kaznovan,  leta  1895  pa  izključen,  ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.

Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.

—–

Duhovnik in narodni delavec  JOŽE  LAMPRET  se je že v gimnazijskih letih seznanil s socialnimi in političnimi idejami marksizma in krščanskega socializma. Kot duhovnik v podeželskih župnijah na Štajerskem je dobro poznal socialne razmere delavcev in viničarjev ter v organizacijskem, kulturno-prosvetnem in denarnem pogledu zavzeto pomagal revnim. Leta 1939 je bil prestavljen na Hrvaško. Kot duhovnik je deloval v senjsko-modruški škofiji, leta 1941 se je pridružil osvobodilnemu gibanju, dve leti pozneje pa je prišel v Slovenijo in postal verski referent v kulturniški skupini 14. divizije. Po vojni je bil izobčen iz Cerkve, pozneje pa spet sprejet med duhovnike s pravico maševanja. Deloval je kot republiški in zvezni poslanec, bil tajnik verske komisije v Ljubljani in soustanovitelj Ciril-Metodijskega društva katoliških duhovnikov. Jože Lampret se je rodil na današnji dan leta 1903 v Šoštanju.

—–

EDGAR  ALLAN  POE,  ki je v ameriško romantično književnost uvedel novo obliko grozljive fantastične proze, je študiral na vojaški akademiji v West Pointu. Ker so ga zaradi zanemarjanja študija izključili, je v tridesetih letih 19. stoletja začel kot urednik sodelovati pri raznih časopisih, zaradi finančne stiske pa  se je kmalu posvetil le literarnemu pisanju.

Poejevo književno delo obsega pesmi, kritike in kratko prozo. Razvil je teorijo o kratki zgodbi kot enotnem delu, ki mora biti od prve do zadnje besede podrejeno končnemu vtisu. Bil je mojster fantastično-bizarnih novel in utemeljitelj modernih detektivskih zgodb. Njegova najbolj znana prozna dela so »Brezno in nihalo«, »Propad hiše Usher« in »Umor v ulici Morgue«, med poezijo pa zbirka »Krokar in druge pesmi«. Edgar Allan Poe se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Bostonu v Združenih državah Amerike.