Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1807 leti se je v St. Mihaelu v Avstriji rodil slikar FRANZ GOLDSTEIN. Od leta 1834 je živel v Ljubljani ter učil risanje in slikanje na Mahrovi trgovski šoli, imel pa je tudi zasebno risarsko šolo. Pod vplivom nazarenske umetnosti je slikal v toplih barvah, s poudarkom na risbi in idealiziranju. Poleg portretov, med njimi so bili najbolj znani Prešernov, Vodnikov in Čopov, in različnih figuralnih kompozicij, je zapustil eno najobsežnejših zbirk upodobitev slovenskih krajev. Franz Goldstein je ustvaril tudi številne oltarne slike, križeve pote in božje grobove, slikal pa je tudi freske.
—–
VLADIMIR LEVEC je leta 1901 doktoriral na pravni fakulteti v Gradcu, študij pa je končal tudi na dunajskem Inštitutu za preučevanje avstrijske zgodovine in postal njegov član. Leta 1903 je bil izvoljen za izrednega profesorja nemške pravne zgodovine na univerzi v Freibourgu v Švici, a je že naslednje leto umrl. Zapustil je zelo obsežen opus, saj je številne zgodovinske spise objavil že kot dijak. Pri tem je uporabil bogat arhiv graščine Smlednik, pa tudi druge arhivske podatke. Kolonizacijsko zgodovino Dravskega polja je preučeval z novo metodo, pri kateri je uporabljal katastrsko gradivo ter sodeloval pri objavi avstrijskih urbarjev. Rezultatov obsežnega preučevanja furlanskih arhivov, iz katerega naj bi nastalo delo o oglejskem parlamentu, ni več mogel pripraviti za tisk. Vladimir Levec se je rodil na današnji dan leta 1877 v Ljubljani.
—–
Pravnik in sociolog JOŽE GORIČAR je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je doktoriral leta 1931 in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, od leta 1944 pa v partizanih. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tri leta pozneje je dobil naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze.
Bil je tudi častni član komiteja direktorjev v Evropskem centru za koordinacijo raziskav in dokumentacijo družbenih znanosti na Dunaju ter član inštituta za pravno sociologijo v Bruslju. V svojem znanstvenem opusu se je profesor Goričar posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
—–
Na današnji dan leta 1926 se je v Ljubljani rodila baletna plesalka TATJANA REMŠKAR. V ljubljanskem baletnem zboru je začela nastopati 1941. leta in se pozneje razvila v vodilno solistko Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Solističnih vlog je bilo več kot 40 – odlikovala se je predvsem v liričnih – odplesala pa je tudi več naslovnih vlog: bila je Julija v »Romeu in Juliji«, pa »Pepelka« in Taglionijeva »Danina ali Joko« ter »Nina« v baletu Danila Švare. Tatjana Remškar je leta 1967 dobila nagrado Prešernovega sklada, desetletje pozneje pa veliko Prešernovo.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1807 leti se je v St. Mihaelu v Avstriji rodil slikar FRANZ GOLDSTEIN. Od leta 1834 je živel v Ljubljani ter učil risanje in slikanje na Mahrovi trgovski šoli, imel pa je tudi zasebno risarsko šolo. Pod vplivom nazarenske umetnosti je slikal v toplih barvah, s poudarkom na risbi in idealiziranju. Poleg portretov, med njimi so bili najbolj znani Prešernov, Vodnikov in Čopov, in različnih figuralnih kompozicij, je zapustil eno najobsežnejših zbirk upodobitev slovenskih krajev. Franz Goldstein je ustvaril tudi številne oltarne slike, križeve pote in božje grobove, slikal pa je tudi freske.
—–
VLADIMIR LEVEC je leta 1901 doktoriral na pravni fakulteti v Gradcu, študij pa je končal tudi na dunajskem Inštitutu za preučevanje avstrijske zgodovine in postal njegov član. Leta 1903 je bil izvoljen za izrednega profesorja nemške pravne zgodovine na univerzi v Freibourgu v Švici, a je že naslednje leto umrl. Zapustil je zelo obsežen opus, saj je številne zgodovinske spise objavil že kot dijak. Pri tem je uporabil bogat arhiv graščine Smlednik, pa tudi druge arhivske podatke. Kolonizacijsko zgodovino Dravskega polja je preučeval z novo metodo, pri kateri je uporabljal katastrsko gradivo ter sodeloval pri objavi avstrijskih urbarjev. Rezultatov obsežnega preučevanja furlanskih arhivov, iz katerega naj bi nastalo delo o oglejskem parlamentu, ni več mogel pripraviti za tisk. Vladimir Levec se je rodil na današnji dan leta 1877 v Ljubljani.
—–
Pravnik in sociolog JOŽE GORIČAR je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je doktoriral leta 1931 in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, od leta 1944 pa v partizanih. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tri leta pozneje je dobil naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze.
Bil je tudi častni član komiteja direktorjev v Evropskem centru za koordinacijo raziskav in dokumentacijo družbenih znanosti na Dunaju ter član inštituta za pravno sociologijo v Bruslju. V svojem znanstvenem opusu se je profesor Goričar posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
—–
Na današnji dan leta 1926 se je v Ljubljani rodila baletna plesalka TATJANA REMŠKAR. V ljubljanskem baletnem zboru je začela nastopati 1941. leta in se pozneje razvila v vodilno solistko Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Solističnih vlog je bilo več kot 40 – odlikovala se je predvsem v liričnih – odplesala pa je tudi več naslovnih vlog: bila je Julija v »Romeu in Juliji«, pa »Pepelka« in Taglionijeva »Danina ali Joko« ter »Nina« v baletu Danila Švare. Tatjana Remškar je leta 1967 dobila nagrado Prešernovega sklada, desetletje pozneje pa veliko Prešernovo.
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov