Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anton Lavrin, Pavel Turner, Pavel Rasberger, Jože Lokar
ANTON LAVRIN je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je na današnji dan leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je leta 1816 vstopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu.
Leta 1841 je v Aleksandriji uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom ter redom železne krone 3. razreda. Odlikoval ga je tudi papež Gregor XVI., in sicer zaradi njegove pomoči kristjanom v Jeruzalemu; Anton Lavrin je tako dobil naslov »Dignitarius terrae sanctae« – »Dostojanstvenik Svete dežele.«
Med bivanjem v Aleksandriji je postal tudi pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večji del njegove bogate zbirke je zdaj v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju, na vipavskem pokopališču pa sta od leta 1845 dva več kot 4500 let stara sarkofaga iz grobnice egipčanske dinastije v Gizi.
—–
Publicist, mecen in vzgojitelj PAVEL TURNER je bil pravi svetovljan svojega obdobja. Skoraj pol življenja je preživel po evropskih prestolnicah; kot novinar in publicist je deloval pri številnih evropskih časopisih in spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Planici nad Framom. Na Dunaju je končal študij klasične filozofije, pozneje pa je v Strassbourgu z disertacijo o nemškem in slovanskem rodbinskem pravu postal prvi doktor tamkajšnje univerze.
Že na Dunaju je denarno pomagal slovenskim študentom. Leta 1903 je kupil večje posestvo blizu Maribora in pozneje so se na njem shajali domači in tuji intelektualci. Po smrti je večino svojega premoženja namenil za podiplomski študij absolventov nove univerze v Ljubljani, knjižnico pa Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Njegovo leposlovno delo ni posebno pomembno; opaznejša je njegova publicistika, saj je poročal o tujih deželah, njihovi kulturi, politiki in gospodarstvu. Pavel Turner se je tudi prvi na Slovenskem zavzemal za spolno vzgojo v šolah ter kot liberalni demokrat za splošno volilno pravico.
—–
Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik PAVEL RASBERGER. Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. Pozneje je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Slovenski Bistrici.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Anton Lavrin, Pavel Turner, Pavel Rasberger, Jože Lokar
ANTON LAVRIN je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je na današnji dan leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je leta 1816 vstopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu.
Leta 1841 je v Aleksandriji uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom ter redom železne krone 3. razreda. Odlikoval ga je tudi papež Gregor XVI., in sicer zaradi njegove pomoči kristjanom v Jeruzalemu; Anton Lavrin je tako dobil naslov »Dignitarius terrae sanctae« – »Dostojanstvenik Svete dežele.«
Med bivanjem v Aleksandriji je postal tudi pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večji del njegove bogate zbirke je zdaj v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju, na vipavskem pokopališču pa sta od leta 1845 dva več kot 4500 let stara sarkofaga iz grobnice egipčanske dinastije v Gizi.
—–
Publicist, mecen in vzgojitelj PAVEL TURNER je bil pravi svetovljan svojega obdobja. Skoraj pol življenja je preživel po evropskih prestolnicah; kot novinar in publicist je deloval pri številnih evropskih časopisih in spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Planici nad Framom. Na Dunaju je končal študij klasične filozofije, pozneje pa je v Strassbourgu z disertacijo o nemškem in slovanskem rodbinskem pravu postal prvi doktor tamkajšnje univerze.
Že na Dunaju je denarno pomagal slovenskim študentom. Leta 1903 je kupil večje posestvo blizu Maribora in pozneje so se na njem shajali domači in tuji intelektualci. Po smrti je večino svojega premoženja namenil za podiplomski študij absolventov nove univerze v Ljubljani, knjižnico pa Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Njegovo leposlovno delo ni posebno pomembno; opaznejša je njegova publicistika, saj je poročal o tujih deželah, njihovi kulturi, politiki in gospodarstvu. Pavel Turner se je tudi prvi na Slovenskem zavzemal za spolno vzgojo v šolah ter kot liberalni demokrat za splošno volilno pravico.
—–
Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik PAVEL RASBERGER. Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. Pozneje je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Slovenski Bistrici.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov