Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anton Lavrin, Pavel Turner, Pavel Rasberger, Jože Lokar
ANTON LAVRIN je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je na današnji dan leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je leta 1816 vstopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu.
Leta 1841 je v Aleksandriji uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom ter redom železne krone 3. razreda. Odlikoval ga je tudi papež Gregor XVI., in sicer zaradi njegove pomoči kristjanom v Jeruzalemu; Anton Lavrin je tako dobil naslov »Dignitarius terrae sanctae« – »Dostojanstvenik Svete dežele.«
Med bivanjem v Aleksandriji je postal tudi pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večji del njegove bogate zbirke je zdaj v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju, na vipavskem pokopališču pa sta od leta 1845 dva več kot 4500 let stara sarkofaga iz grobnice egipčanske dinastije v Gizi.
—–
Publicist, mecen in vzgojitelj PAVEL TURNER je bil pravi svetovljan svojega obdobja. Skoraj pol življenja je preživel po evropskih prestolnicah; kot novinar in publicist je deloval pri številnih evropskih časopisih in spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Planici nad Framom. Na Dunaju je končal študij klasične filozofije, pozneje pa je v Strassbourgu z disertacijo o nemškem in slovanskem rodbinskem pravu postal prvi doktor tamkajšnje univerze.
Že na Dunaju je denarno pomagal slovenskim študentom. Leta 1903 je kupil večje posestvo blizu Maribora in pozneje so se na njem shajali domači in tuji intelektualci. Po smrti je večino svojega premoženja namenil za podiplomski študij absolventov nove univerze v Ljubljani, knjižnico pa Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Njegovo leposlovno delo ni posebno pomembno; opaznejša je njegova publicistika, saj je poročal o tujih deželah, njihovi kulturi, politiki in gospodarstvu. Pavel Turner se je tudi prvi na Slovenskem zavzemal za spolno vzgojo v šolah ter kot liberalni demokrat za splošno volilno pravico.
—–
Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik PAVEL RASBERGER. Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. Pozneje je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Slovenski Bistrici.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Anton Lavrin, Pavel Turner, Pavel Rasberger, Jože Lokar
ANTON LAVRIN je bil ugleden diplomat in egiptolog. Rodil se je na današnji dan leta 1789 v Vipavi. Po diplomi na dunajski pravni fakulteti je leta 1816 vstopil v državno službo pri ministrstvu za trgovino. Bil je avstrijski konzularni upravnik v Palermu, Messini in Neaplju, leta 1828 pa je bil imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Palermu.
Leta 1841 je v Aleksandriji uspešno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem. Sultan ga je zato odlikoval z visokim turškim redom, avstrijski cesar Ferdinand I. pa z viteškim naslovom ter redom železne krone 3. razreda. Odlikoval ga je tudi papež Gregor XVI., in sicer zaradi njegove pomoči kristjanom v Jeruzalemu; Anton Lavrin je tako dobil naslov »Dignitarius terrae sanctae« – »Dostojanstvenik Svete dežele.«
Med bivanjem v Aleksandriji je postal tudi pomemben zbiralec in poznavalec staroegiptovskih spomenikov. Večji del njegove bogate zbirke je zdaj v umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju in ljubljanskem Narodnem muzeju, na vipavskem pokopališču pa sta od leta 1845 dva več kot 4500 let stara sarkofaga iz grobnice egipčanske dinastije v Gizi.
—–
Publicist, mecen in vzgojitelj PAVEL TURNER je bil pravi svetovljan svojega obdobja. Skoraj pol življenja je preživel po evropskih prestolnicah; kot novinar in publicist je deloval pri številnih evropskih časopisih in spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Planici nad Framom. Na Dunaju je končal študij klasične filozofije, pozneje pa je v Strassbourgu z disertacijo o nemškem in slovanskem rodbinskem pravu postal prvi doktor tamkajšnje univerze.
Že na Dunaju je denarno pomagal slovenskim študentom. Leta 1903 je kupil večje posestvo blizu Maribora in pozneje so se na njem shajali domači in tuji intelektualci. Po smrti je večino svojega premoženja namenil za podiplomski študij absolventov nove univerze v Ljubljani, knjižnico pa Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Njegovo leposlovno delo ni posebno pomembno; opaznejša je njegova publicistika, saj je poročal o tujih deželah, njihovi kulturi, politiki in gospodarstvu. Pavel Turner se je tudi prvi na Slovenskem zavzemal za spolno vzgojo v šolah ter kot liberalni demokrat za splošno volilno pravico.
—–
Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik PAVEL RASBERGER. Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. Pozneje je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Slovenski Bistrici.
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov