Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.01.2019


Richard Verderber, Janez Zlatoust Pogačar, Franjo Baš

Dograditev mestnega obzidja v Emoni (na delu ozemlja današnje Ljubljane) je po ohranjenem napisu izpričana v letih 14 in 15 našega štetja. Emonsko antično naselje se je razvilo na prazgodovinskih zasnovah na ozkem in zelo ugodnem prehodu z Apeninskega polotoka v Podonavje. Skozi tako imenovana Ljubljanska vrata je vodila karavanska prometna smer za vojaške in selitvene premike in za prevoz blaga. Ostanek te ceste je ohranjen v kletnih prostorih Mestnega muzeja. V antičnih pisnih virih je Emona prvič omenjena sredi 1. stoletja našega štetja pri Pliniju Starejšem, v 2. stoletju pri Ptolomeju, zadnja poročila pa omenjajo Emono v 6. stoletju.

—–

Škof  JANEZ  ZLATOUST  POGAČAR  se je rodil na današnji dan leta 1811 v Vrbi na Gorenjskem. Študij filozofije in teologije je končal v Ljubljani, doktoriral pa je v Avguštineju na Dunaju. Predaval je na ljubljanskem bogoslovju, leta 1846 pa je postal prvi ravnatelj Alojzijevišča  v Ljubljani. Od leta 1875 do smrti je bil ljubljanski škof. Ustanovil je  tednik »Slovenski cerkveni časopis« (pozneje je izhajal z naslovom »Zgodnja danica«), bil soustanovitelj Slovenske matice ter član Kranjskega deželnega šolskega sveta. Uvedel je pouk cerkvene umetnosti v bogoslovje in pastoralne konference  za  duhovnike,  uredil  izpite  za  učitelje  verouka  na ljudskih in srednjih šolah in pospeševal karitativno delo. Škof Janez Zlatoust Pogačar je bil leta 1883 odlikovan z velíkim križem reda Franca Jožefa.

—–

Častnik  in  sabljač  RICHARD  VERDERBER  je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil Grand prix v Ostendeju, v naslednjih  letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kočevju.

—–

Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog FRANJO BAŠ se je rodil na današnji dan pred 120-imi let v Kamenčah pri Braslovčah. Po končanem študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani je bil profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije ter prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.01.2019


Richard Verderber, Janez Zlatoust Pogačar, Franjo Baš

Dograditev mestnega obzidja v Emoni (na delu ozemlja današnje Ljubljane) je po ohranjenem napisu izpričana v letih 14 in 15 našega štetja. Emonsko antično naselje se je razvilo na prazgodovinskih zasnovah na ozkem in zelo ugodnem prehodu z Apeninskega polotoka v Podonavje. Skozi tako imenovana Ljubljanska vrata je vodila karavanska prometna smer za vojaške in selitvene premike in za prevoz blaga. Ostanek te ceste je ohranjen v kletnih prostorih Mestnega muzeja. V antičnih pisnih virih je Emona prvič omenjena sredi 1. stoletja našega štetja pri Pliniju Starejšem, v 2. stoletju pri Ptolomeju, zadnja poročila pa omenjajo Emono v 6. stoletju.

—–

Škof  JANEZ  ZLATOUST  POGAČAR  se je rodil na današnji dan leta 1811 v Vrbi na Gorenjskem. Študij filozofije in teologije je končal v Ljubljani, doktoriral pa je v Avguštineju na Dunaju. Predaval je na ljubljanskem bogoslovju, leta 1846 pa je postal prvi ravnatelj Alojzijevišča  v Ljubljani. Od leta 1875 do smrti je bil ljubljanski škof. Ustanovil je  tednik »Slovenski cerkveni časopis« (pozneje je izhajal z naslovom »Zgodnja danica«), bil soustanovitelj Slovenske matice ter član Kranjskega deželnega šolskega sveta. Uvedel je pouk cerkvene umetnosti v bogoslovje in pastoralne konference  za  duhovnike,  uredil  izpite  za  učitelje  verouka  na ljudskih in srednjih šolah in pospeševal karitativno delo. Škof Janez Zlatoust Pogačar je bil leta 1883 odlikovan z velíkim križem reda Franca Jožefa.

—–

Častnik  in  sabljač  RICHARD  VERDERBER  je po gimnaziji v Kočevju in Konjeniški kadetski šoli v Mariboru služboval kot častnik v konjeniških polkih v Jaroslawu, Przemyslu in Dunajskem Novem mestu. Tam je obiskoval izpopolnjevalni tečaj mečevanja in leta 1908 v tekmovanju s sabljo osvojil Grand prix v Ostendeju, v naslednjih  letih pa je bil šestkrat prvak v tekmovanju s sabljo in floretom. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je na tekmovanju s floretom osvojil bronasto medaljo, kot član avstrijskega moštva pa še srebrno v sabljanju. Richard Verderber se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kočevju.

—–

Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog FRANJO BAŠ se je rodil na današnji dan pred 120-imi let v Kamenčah pri Braslovčah. Po končanem študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani je bil profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije ter prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov