Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Špendov, Ivan Regent, Adolf Ramšak, Stanislav Rohrman
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan leta 1757 v Mošnjah na Gorenjskem.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR. Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Napisal je tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan leta 1897 v Škalah pri Velenju.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično dosledneje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Grmu pri Novem mestu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Špendov, Ivan Regent, Adolf Ramšak, Stanislav Rohrman
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan leta 1757 v Mošnjah na Gorenjskem.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR. Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Napisal je tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan leta 1897 v Škalah pri Velenju.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično dosledneje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Grmu pri Novem mestu.
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov