Valens Vodušek, France Forstnerič

Etnomuzikolog  VALENS  VODUŠEK  – rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani – je doktoriral iz prava, hkrati pa je na Državnem konservatoriju v Ljubljani študiral klavir in dirigiranje. Po drugi svetovni vojni je bil dirigent zbora Radia Ljubljana in Slovenske filharmonije, direktor ljubljanske opere, nato  ravnatelj Glasbenonarodopisnega inštituta, hkrati pa šestnajst let tudi umetniški vodja Slovenskega okteta. Raziskoval je zlasti ritmična in metrična vprašanja slovenskega glasbenega izročila ter med drugim izdelal načrt za klasifikacijo ljudskih pesmi. Ta je pesemski arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta uvrstila med najbolj urejene v sorodnih ustanovah. Etnomuzikolog Valens Vodušek je leta 1964 prejel Prešernovo nagrado.

—–

Na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico (v Narodno in univerzitetno knjižnico so jo preimenovali pozneje) je na današnji dan leta 1944 strmoglavilo italijansko šolsko letalo,  ki so ga Nemci po kapitulaciji Italije prepleskali in uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano. Ljubljančani so tistega dne postali pozorni na pojemajoči ropot motorja in  čudno “kolovratenje” letala nad Vičem, Trnovim ter nad Kongresnim in Vodnikovim trgom. Pilot je iskal prostor za zasilni pristanek, vendar se je zaradi množice ljudi na živilskem trgu obrnil. Verjetno je ocenil, da lahko pristane na ravni strehi Univerzitetne knjižnice, vendar mu to ni uspelo.

Letalo je predrlo streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Pripovedovali so, da je  mojster Plečnik, ko je slišal, da gori velika čitalnica, rekel: “Bodite brez skrbi; stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil!”

Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Žrtev te katastrofe je postal le France Majcen, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prav takrat hotel vrniti izposojeno knjigo: na velikem stopnišču ga je namreč oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl.

Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajali tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.

—–

Pesnik,  pripovednik  in  novinar  FRANCE  FORSTNERIČ  se je rodil na današnji dan leta 1933 na Pobrežju pri Ptuju. Končal je višjo pedagoško šolo, leta 1979 pa je diplomiral iz sociologije na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Sprva je učiteljeval v Halozah, nato pa je bil časnikar pri mariborskem Večeru ter novinar in komentator v kulturni redakciji časopisa Delo v Ljubljani. Kot pesnik je bil zmeren modernist z bogato metaforiko in z značilnim motivom demonskih Kurentov s ptujskega polja. Prvo zbirko z naslovom Zelena ječa je izdal leta 1961. Pisal je še črtice za mladino in pesmi za otroke, pa tudi o nelepem svetu odraslih. Za svoje delo je dobil Tomšičevo in Levstikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada ter Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.