Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janez Lipec, Vatroslav Grill, Davorin Dolar, Jože Šmit
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa sta zdaj v Mestnem muzeju..
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike ter nekaj let pozneje postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost« in kmalu tudi njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
Kemik DAVORIN DOLAR se je po koncu druge svetovne vojne izpopolnjeval v Rusiji in pozneje v Združenih državah Amerike, doktoriral pa je leta 1957 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil asistent na kemijskem inštitutu visoke medicinske šole v Ljubljani, nato pa raziskovalec na inštitutu za nuklearne znanosti v Vinči pri Beogradu. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1965 postal redni profesor fizikalne kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot vodilni slovenski fizikalni kemik je utemeljil sodobno šolo za fizikalno kemijo na univerzi v Ljubljani; to katedro je vodil trideset let.
Raziskoval je predvsem termodinamiko in transportne lastnosti raztopin sintetskih polielektrolitov. Rezulati teh raziskav so doživeli pomembne mednarodne odmeve in priznanja. Za svoj celotni znanstveni opus je prejel Kidričevo nagrado, pozneje Zoisovo nagrado za življenjsko delo univerzitetnega učitelja, izvoljen je bil za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanska univerza pa mu je podelila naziv zaslužnega profesorja. Davorin Dolar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kranju.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Janez Lipec, Vatroslav Grill, Davorin Dolar, Jože Šmit
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa sta zdaj v Mestnem muzeju..
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike ter nekaj let pozneje postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost« in kmalu tudi njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
Kemik DAVORIN DOLAR se je po koncu druge svetovne vojne izpopolnjeval v Rusiji in pozneje v Združenih državah Amerike, doktoriral pa je leta 1957 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil asistent na kemijskem inštitutu visoke medicinske šole v Ljubljani, nato pa raziskovalec na inštitutu za nuklearne znanosti v Vinči pri Beogradu. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1965 postal redni profesor fizikalne kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot vodilni slovenski fizikalni kemik je utemeljil sodobno šolo za fizikalno kemijo na univerzi v Ljubljani; to katedro je vodil trideset let.
Raziskoval je predvsem termodinamiko in transportne lastnosti raztopin sintetskih polielektrolitov. Rezulati teh raziskav so doživeli pomembne mednarodne odmeve in priznanja. Za svoj celotni znanstveni opus je prejel Kidričevo nagrado, pozneje Zoisovo nagrado za življenjsko delo univerzitetnega učitelja, izvoljen je bil za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanska univerza pa mu je podelila naziv zaslužnega profesorja. Davorin Dolar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kranju.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov