Josef Anton Nagl, Valentin Vodnik, Albin Podvršič

JOSEF  ANTON  NAGL  je po študiju matematike in arhitekture leta 1740 postal član in pozneje vodja dvornega fizikalnega kabineta na Dunaju. Od tam so ga poslali na Kranjsko raziskovat kraške pojave. Obiskal je trinajst jam na Kranjskem, Postojnsko, Vilenico in Željnske jame je tudi izmeril in narisal načrte; ti so ob Valvasorjevem načrtu Podpeške jame najstarejši na Slovenskem.

Nagl je zapisal, da Cerkniško jezero presiha zaradi razlik med količino pritoka in odtoka vode. Razložil je bruhanje izvira Lintvern nad Vrhniko, v Vilenici je na podlagi hitrosti odlaganja sige ocenil starost kapnika, ob obisku Coprniške jame na Slivnici in tako imenovanih hudournih jam na Dolenjskem pa je skušal dokazati ljudsko praznoverje. Svoja opažanja je opisal v obsežnem poročilu s sedemnajstimi ilustracijami. Matematik in krasolog Josef Anton Nagl se je rodil na današnji dan leta 1717 v Rittbergu v Nemčiji.

—–

Prvi slovenski pesnik in časnikar VALENTIN VODNIK je bil tudi velik narodni preroditelj. Rodil se je na današnji dan leta 1758 v Zgornji Šiški, ki tedaj še ni bila del Ljubljane. Obiskoval  je  latinske šole in leta 1775 stopil v frančiškanski red ter dobil redovno ime Marcelin. Najprej je bil redovni pridigar v Ljubljani, nato je kot kaplan služboval še na Bledu, v Sori, Ribnici in od leta 1793 kot župnik na Koprivniku v Bohinju, kjer je spoznal Žigo Zoisa, ki je imel na Gorenjskem svoje rudnike in fužine. Ta mu je pozneje pomagal do premestitve v Ljubljano in leta 1798 je Vodnik postal gimnazijski profesor.

V času Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnih pravic narodov; dosegel je uvedbo slovenščine kot učnega jezika v začetne in srednje šole na Kranjskem, ter sestavil nekaj učbenikov. Ob koncu Provinc in po vrnitvi avstrijske oblasti je bil zaradi frankofilstva predčasno upokojen; oblasti je motila predvsem njegova oda “Ilirija oživljena” in domnevno članstvo v prostozidarski loži. Da bi se nekako “rehabilitiral”, je leta 1816 napisal odo “Ilirija zveličana” ter v njej izrazil razočaranje nad Napoleonom in vnovično privrženost Habsburžanom.

Vodnikovo prerodno delo se je začelo in končalo s poezijo, v obdobju tesnih stikov s Zoisom pa se je razširilo še na številna druga področja. Pesniti je začel pod Pohlinovim in Devovim vplivom. Od teh prvih pesmi je pozneje predelal “Zadovoljnega Kranjca” in ta je ostala ena njegovih najboljših.

Od leta 1797 do leta 1800 je urejal in pisal v “Lublanske Novice”, prvi slovenski časopis. Leta 1806 je izdal pesniško zbirko z naslovom “Pesme za pokušino”. To je bila prva samostojna slovenska pesniška zbirka. S preprosto obliko in domačo snovjo je pritegnila celo najpreprostejše bralce in dokazala, da je mogoče tudi v slovenščini izpovedati pesniške misli.  Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik je pomemben tudi za razvoj naše proze, saj je s svojimi časnikarskimi sestavki in šolskimi knjigami približal slovenski jezik sodobni rabi in poskrbel, da je postal  čistejši in naravnejši.

—–

Farmacevt  ALBIN  PODVRŠIČ  je diplomiral v Padovi, leta 1931 pa se je pred fašističnim nasiljem umaknil v Ljubljano in delal na Higienskem zavodu pri analizi živil. Pozneje je bil imenovan za lekarniškega referenta Dravske banovine. To delo je opravljal tudi med drugo svetovno vojno in hkrati sodeloval pri zbiranju zdravil za partizansko zdravstvo. Po letu 1945 je  kot sanitetni polkovnik delal na področju sanitetne oskrbe v ljubljanskem vojaškem okrožju, nekaj let pa je bil tudi glavni urednik Farmacevtskega vestnika. Albin Podvršič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Postojni.