Matija Zalar Ziljski, Radio Kričač, prva hokejska tekma

Etnolog in narodni buditelj  MATIJA  MAJAR  ZILJSKI  je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov leta 1848. Rodil se je na današnji dan pred 210-imi leti v Goričah pri Šmohorju na Koroškem. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Ziljski je nabiral in objavljal ljudske pesmi, opisoval ljudske običaje ter pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke.

Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si želi vsak avstrijski narod biti samostojen. Konec marca 1848. leta pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom  “Kaj Slovenci terjamo?”. Matija Majar Ziljski se je tudi v obdobju taborskega gibanja zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole in urade.

—–

Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je  od novembra leta 1941 do aprila 1942  nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju; obletnica Prešernove smrti je bila med vojno namreč najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.

Oddajo so pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče  s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, sposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil.

Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti na današnji dan leta 1942 začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni.

—–

Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo., v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek.

Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji  je bila na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo – zmagala je Ilirija – kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali Ilirjani.

Tudi po drugi svetovni vojni so slovenski hokejisti vedno sestavljali večino moštva jugoslovanskih reprezentanc, ki so uspešno nastopale na mednarodnih tekmovanjih. Prvo véliko mednarodno tekmovanje v hokeju na ledu v Ljubljani je bilo svetovno prvenstvo  skupine A v športni dvorani Tivoli leta 1966, hkrati pa tudi skupine C na Jesenicah. Zlato odličje so si pribojevali tekmovalci Sovjetske zveze, srebrna je postala Češkoslovaška, bronasta pa kanadska reprezentanca.