Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

07.02.2019


Matija Zalar Ziljski, Radio Kričač, prva hokejska tekma

Etnolog in narodni buditelj  MATIJA  MAJAR  ZILJSKI  je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov leta 1848. Rodil se je na današnji dan pred 210-imi leti v Goričah pri Šmohorju na Koroškem. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Ziljski je nabiral in objavljal ljudske pesmi, opisoval ljudske običaje ter pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke.

Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si želi vsak avstrijski narod biti samostojen. Konec marca 1848. leta pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom  “Kaj Slovenci terjamo?”. Matija Majar Ziljski se je tudi v obdobju taborskega gibanja zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole in urade.

—–

Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je  od novembra leta 1941 do aprila 1942  nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju; obletnica Prešernove smrti je bila med vojno namreč najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.

Oddajo so pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče  s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, sposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil.

Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti na današnji dan leta 1942 začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni.

—–

Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo., v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek.

Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji  je bila na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo – zmagala je Ilirija – kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali Ilirjani.

Tudi po drugi svetovni vojni so slovenski hokejisti vedno sestavljali večino moštva jugoslovanskih reprezentanc, ki so uspešno nastopale na mednarodnih tekmovanjih. Prvo véliko mednarodno tekmovanje v hokeju na ledu v Ljubljani je bilo svetovno prvenstvo  skupine A v športni dvorani Tivoli leta 1966, hkrati pa tudi skupine C na Jesenicah. Zlato odličje so si pribojevali tekmovalci Sovjetske zveze, srebrna je postala Češkoslovaška, bronasta pa kanadska reprezentanca.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

07.02.2019


Matija Zalar Ziljski, Radio Kričač, prva hokejska tekma

Etnolog in narodni buditelj  MATIJA  MAJAR  ZILJSKI  je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov leta 1848. Rodil se je na današnji dan pred 210-imi leti v Goričah pri Šmohorju na Koroškem. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Ziljski je nabiral in objavljal ljudske pesmi, opisoval ljudske običaje ter pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke.

Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si želi vsak avstrijski narod biti samostojen. Konec marca 1848. leta pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom  “Kaj Slovenci terjamo?”. Matija Majar Ziljski se je tudi v obdobju taborskega gibanja zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole in urade.

—–

Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je  od novembra leta 1941 do aprila 1942  nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju; obletnica Prešernove smrti je bila med vojno namreč najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.

Oddajo so pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče  s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, sposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil.

Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti na današnji dan leta 1942 začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni.

—–

Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo., v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek.

Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji  je bila na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo – zmagala je Ilirija – kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali Ilirjani.

Tudi po drugi svetovni vojni so slovenski hokejisti vedno sestavljali večino moštva jugoslovanskih reprezentanc, ki so uspešno nastopale na mednarodnih tekmovanjih. Prvo véliko mednarodno tekmovanje v hokeju na ledu v Ljubljani je bilo svetovno prvenstvo  skupine A v športni dvorani Tivoli leta 1966, hkrati pa tudi skupine C na Jesenicah. Zlato odličje so si pribojevali tekmovalci Sovjetske zveze, srebrna je postala Češkoslovaška, bronasta pa kanadska reprezentanca.


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov