Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matija Zalar Ziljski, Radio Kričač, prva hokejska tekma
Etnolog in narodni buditelj MATIJA MAJAR ZILJSKI je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov leta 1848. Rodil se je na današnji dan pred 210-imi leti v Goričah pri Šmohorju na Koroškem. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Ziljski je nabiral in objavljal ljudske pesmi, opisoval ljudske običaje ter pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke.
Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si želi vsak avstrijski narod biti samostojen. Konec marca 1848. leta pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom “Kaj Slovenci terjamo?”. Matija Majar Ziljski se je tudi v obdobju taborskega gibanja zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole in urade.
—–
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je od novembra leta 1941 do aprila 1942 nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju; obletnica Prešernove smrti je bila med vojno namreč najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.
Oddajo so pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, sposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil.
Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti na današnji dan leta 1942 začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni.
—–
Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo., v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek.
Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo – zmagala je Ilirija – kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali Ilirjani.
Tudi po drugi svetovni vojni so slovenski hokejisti vedno sestavljali večino moštva jugoslovanskih reprezentanc, ki so uspešno nastopale na mednarodnih tekmovanjih. Prvo véliko mednarodno tekmovanje v hokeju na ledu v Ljubljani je bilo svetovno prvenstvo skupine A v športni dvorani Tivoli leta 1966, hkrati pa tudi skupine C na Jesenicah. Zlato odličje so si pribojevali tekmovalci Sovjetske zveze, srebrna je postala Češkoslovaška, bronasta pa kanadska reprezentanca.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Matija Zalar Ziljski, Radio Kričač, prva hokejska tekma
Etnolog in narodni buditelj MATIJA MAJAR ZILJSKI je bil pomemben politik iz obdobja pomladi narodov leta 1848. Rodil se je na današnji dan pred 210-imi leti v Goričah pri Šmohorju na Koroškem. V literarno dejavnost ga je usmeril škof Anton Martin Slomšek. Ziljski je nabiral in objavljal ljudske pesmi, opisoval ljudske običaje ter pisal potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne ter jezikoslovne članke.
Najpomembnejšo vlogo je imel leta 1848, ko je bil najbolj iniciativen, najhitrejši in najodločnejši oblikovalec slovenskega političnega programa. Prvi je zapisal, da si želi vsak avstrijski narod biti samostojen. Konec marca 1848. leta pa je tudi sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak z naslovom “Kaj Slovenci terjamo?”. Matija Majar Ziljski se je tudi v obdobju taborskega gibanja zavzemal za Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenščine v šole in urade.
—–
Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je od novembra leta 1941 do aprila 1942 nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju; obletnica Prešernove smrti je bila med vojno namreč najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.
Oddajo so pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, sposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil.
Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti na današnji dan leta 1942 začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni.
—–
Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo., v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek.
Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo – zmagala je Ilirija – kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali Ilirjani.
Tudi po drugi svetovni vojni so slovenski hokejisti vedno sestavljali večino moštva jugoslovanskih reprezentanc, ki so uspešno nastopale na mednarodnih tekmovanjih. Prvo véliko mednarodno tekmovanje v hokeju na ledu v Ljubljani je bilo svetovno prvenstvo skupine A v športni dvorani Tivoli leta 1966, hkrati pa tudi skupine C na Jesenicah. Zlato odličje so si pribojevali tekmovalci Sovjetske zveze, srebrna je postala Češkoslovaška, bronasta pa kanadska reprezentanca.
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov