Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

08.02.2019


Kulturni praznik, Prešernove nagrade

Danes je naš kulturni praznik, v spomin na pred 170-imi leti  umrlega največjega slovenskega pesnika doktorja Franceta Prešerna, imenovan tudi Prešernov dan. Osmi februar je 1. februarja leta 1945 razglasilo za praznik predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

V muzej so slovenski kulturni krogi želeli Prešernovo rojstno hišo preurediti že konec 30-ih let prejšnjega stoletja. Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila delno še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila najbrž že vsa pozidana, njena današnja podoba pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo.

Odbor za odkup je vodil pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in marca leta 1937 je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.

—–

O Prešernovi poeziji in njegovem življenju je bilo napisanega veliko, med  najbolj avtentične pa sodijo spomini Ernestine Jelovšek, pesnikove nezakonske hčere. Napisala jih je po pripovedih svoje matere in so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi. Še vedno so neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere.

Ernestina se je materi Ani Jelovškovi rodila 18. decembra leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestino in sina Franceta je Prešeren dva dni pred svojo smrtjo tudi uradno priznal za svoja otroka.

—–

Na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja – Prešernove nagrade.

Sklep o podeljevanju je  Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije sprejelo leta 1946, prvič pa so jih podelili že naslednje leto in pri tem upoštevali dela, ki so nastala od dneva osvoboditve 9. maja 1945 do konca leta 1946. Lavreatov je bilo prvič enajst: pet književnikov, trije likovni umetniki, dva glasbenika in zgodovinar. Pri poznejših podelitvah so upoštevali umetniška in znanstvena dela, ki so izšla oziroma bila izvajana ali razstavljena v prejšnjem letu. Pozneje so ta področja omejili, leta 1962 pa so začeli podeljevati tudi nagrade Prešenovega sklada.

Leta 1991 so število nagrad omejili na največ dve Prešernovi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Lani sta najvišji priznanji prejela pesnik, dramatik, prevajalec in publicist Boris A. Novak in baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

08.02.2019


Kulturni praznik, Prešernove nagrade

Danes je naš kulturni praznik, v spomin na pred 170-imi leti  umrlega največjega slovenskega pesnika doktorja Franceta Prešerna, imenovan tudi Prešernov dan. Osmi februar je 1. februarja leta 1945 razglasilo za praznik predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

V muzej so slovenski kulturni krogi želeli Prešernovo rojstno hišo preurediti že konec 30-ih let prejšnjega stoletja. Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila delno še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila najbrž že vsa pozidana, njena današnja podoba pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo.

Odbor za odkup je vodil pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in marca leta 1937 je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.

—–

O Prešernovi poeziji in njegovem življenju je bilo napisanega veliko, med  najbolj avtentične pa sodijo spomini Ernestine Jelovšek, pesnikove nezakonske hčere. Napisala jih je po pripovedih svoje matere in so eno najdragocenejših pričevanj v slovenski spominski literaturi. Še vedno so neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere.

Ernestina se je materi Ani Jelovškovi rodila 18. decembra leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestino in sina Franceta je Prešeren dva dni pred svojo smrtjo tudi uradno priznal za svoja otroka.

—–

Na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja – Prešernove nagrade.

Sklep o podeljevanju je  Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije sprejelo leta 1946, prvič pa so jih podelili že naslednje leto in pri tem upoštevali dela, ki so nastala od dneva osvoboditve 9. maja 1945 do konca leta 1946. Lavreatov je bilo prvič enajst: pet književnikov, trije likovni umetniki, dva glasbenika in zgodovinar. Pri poznejših podelitvah so upoštevali umetniška in znanstvena dela, ki so izšla oziroma bila izvajana ali razstavljena v prejšnjem letu. Pozneje so ta področja omejili, leta 1962 pa so začeli podeljevati tudi nagrade Prešenovega sklada.

Leta 1991 so število nagrad omejili na največ dve Prešernovi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Lani sta najvišji priznanji prejela pesnik, dramatik, prevajalec in publicist Boris A. Novak in baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov