Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marica Nadlišek Bartol, Franc Wels, Aleksander Valič
Pripovednica, publicistka in urednica MARICA NADLIŠEK BARTOL je od leta 1897 do leta 1900 urejala prvi slovenski ženski časopis “Slovenka”. Rodila se je na današnji dan leta 1867 v Trstu. Po maturi na goriškem učiteljišču je nekaj let poučevala v šolah v tržaški okolici. Pisala je prispevke o književnosti in ženskih vprašanjih in jih objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti in Slovenskem svetu. Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila svojo prvo novelo “Moja prijateljica”. Pozneje je ustvarjala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman “Fata Morgana”. Po zgledu ruskih realistov in na pobudo mentorja Janka Kersnika je Marica Nadlišek Bartol kritično portretirala zlasti tržaško malomeščanstvo, pisala pa je v slogu zmernega poetičnega realizma.
—–
Letalski pionir in izumitelj FRANC WELS je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepo letalo. Z njim je oktobra leta 1906 tudi poletel. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu. Ker mu ga v naslednjih letih ni uspelo usposobiti za motorno letenje, se je posvetil raznovrstnemu izumljanju in si pridobil več kot trideset patentov, ki pa tržno niso uspeli.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je v svojem letalskem laboratoriju v Mariboru opravljal aerodinamične poskuse in se posvetil predvsem razvoju “cikloidnega letala”, nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi; z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigalo in spuščalo ali pa lebdelo na izbrani točki, so se namreč tedaj veliko ukvarjali, vendar nikomur ni uspelo. Franc Wels se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.
—–
Gledališki in filmski igralec ALEKSANDER VALIČ se je rodil na današnji dan pred sto leti v Gorici. Prve igralske izkušnje si je med narodnoosvobodilnim bojem nabiral kot organizator, recitator in igralec v Frontem gledališču 7. korpusa na Dolenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je postal član Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje, dve leti pozneje pa je bil redno angažiran v ljubljanski Drami. S prefinjeno ironijo je oblikoval predvem komične in tragikomične like.
Številne vloge je odigral tudi v filmih (nastopil je že v prvem slovenskem celovečernem igranem filmu “Na svoji zemlji”) ter v televizijskih in radijskih igrah. Kot režiser je uspešno sodeloval z amaterskimi skupinami, objavil pa je tudi dve knjigi o gledališkem življenju: “Frontniki” ter “Sanje in resničnost”.Za svoje umetniško delo je Aleksander Valič prejel več priznanj, med njimi Borštnikov prstan in leta 2002 častni znak svobode Republike Slovenije.
—–
Potreba po sodobnem kopališču v Mariboru je v letih po prvi svetovni vojni postajala vse večja, saj staro dravsko kopališče ni več ustrezalo sodobnim higienskim predpisom. Zato je mariborski občinski svet na današnji dan leta 1927 sklenil, da bo treba zgraditi novo kopališče. Kupili so Mariborski otok in tam uredili tri bazene: za otroke, za neplavalce, 50 metrov dolg in 30 metrov širok bazen za plavalce in športne prireditve ter deset metrov visok skakalni stolp. Postavili so tudi naprave za vodne in sončne kopeli, uredili športna in otroška igrišča, v enonadstopni stavbi pa uredili restavracijo, dve sobi za prvo pomoč ter 120 kabin in 598 garderobnih omaric.
Ob odprtju poleti leta 1930 so časniki zapisali, da “je kopališče na Mariborskem otoku za podravsko prestolnico in njeno okolico največja in najpomembnejša zdravstvena in tujsko-prometna pridobitev v mariborski zgodovini. Reprezentančni prirodni park sredi Drave je prišel s kopališčem do svoje popolne veljave, z novimi kopališkimi napravami pa je bil odkrit javnosti poprej neznani biser v podravski pokrajini, Mariborski otok.”
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Marica Nadlišek Bartol, Franc Wels, Aleksander Valič
Pripovednica, publicistka in urednica MARICA NADLIŠEK BARTOL je od leta 1897 do leta 1900 urejala prvi slovenski ženski časopis “Slovenka”. Rodila se je na današnji dan leta 1867 v Trstu. Po maturi na goriškem učiteljišču je nekaj let poučevala v šolah v tržaški okolici. Pisala je prispevke o književnosti in ženskih vprašanjih in jih objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti in Slovenskem svetu. Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila svojo prvo novelo “Moja prijateljica”. Pozneje je ustvarjala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman “Fata Morgana”. Po zgledu ruskih realistov in na pobudo mentorja Janka Kersnika je Marica Nadlišek Bartol kritično portretirala zlasti tržaško malomeščanstvo, pisala pa je v slogu zmernega poetičnega realizma.
—–
Letalski pionir in izumitelj FRANC WELS je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepo letalo. Z njim je oktobra leta 1906 tudi poletel. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu. Ker mu ga v naslednjih letih ni uspelo usposobiti za motorno letenje, se je posvetil raznovrstnemu izumljanju in si pridobil več kot trideset patentov, ki pa tržno niso uspeli.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je v svojem letalskem laboratoriju v Mariboru opravljal aerodinamične poskuse in se posvetil predvsem razvoju “cikloidnega letala”, nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi; z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigalo in spuščalo ali pa lebdelo na izbrani točki, so se namreč tedaj veliko ukvarjali, vendar nikomur ni uspelo. Franc Wels se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.
—–
Gledališki in filmski igralec ALEKSANDER VALIČ se je rodil na današnji dan pred sto leti v Gorici. Prve igralske izkušnje si je med narodnoosvobodilnim bojem nabiral kot organizator, recitator in igralec v Frontem gledališču 7. korpusa na Dolenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je postal član Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje, dve leti pozneje pa je bil redno angažiran v ljubljanski Drami. S prefinjeno ironijo je oblikoval predvem komične in tragikomične like.
Številne vloge je odigral tudi v filmih (nastopil je že v prvem slovenskem celovečernem igranem filmu “Na svoji zemlji”) ter v televizijskih in radijskih igrah. Kot režiser je uspešno sodeloval z amaterskimi skupinami, objavil pa je tudi dve knjigi o gledališkem življenju: “Frontniki” ter “Sanje in resničnost”.Za svoje umetniško delo je Aleksander Valič prejel več priznanj, med njimi Borštnikov prstan in leta 2002 častni znak svobode Republike Slovenije.
—–
Potreba po sodobnem kopališču v Mariboru je v letih po prvi svetovni vojni postajala vse večja, saj staro dravsko kopališče ni več ustrezalo sodobnim higienskim predpisom. Zato je mariborski občinski svet na današnji dan leta 1927 sklenil, da bo treba zgraditi novo kopališče. Kupili so Mariborski otok in tam uredili tri bazene: za otroke, za neplavalce, 50 metrov dolg in 30 metrov širok bazen za plavalce in športne prireditve ter deset metrov visok skakalni stolp. Postavili so tudi naprave za vodne in sončne kopeli, uredili športna in otroška igrišča, v enonadstopni stavbi pa uredili restavracijo, dve sobi za prvo pomoč ter 120 kabin in 598 garderobnih omaric.
Ob odprtju poleti leta 1930 so časniki zapisali, da “je kopališče na Mariborskem otoku za podravsko prestolnico in njeno okolico največja in najpomembnejša zdravstvena in tujsko-prometna pridobitev v mariborski zgodovini. Reprezentančni prirodni park sredi Drave je prišel s kopališčem do svoje popolne veljave, z novimi kopališkimi napravami pa je bil odkrit javnosti poprej neznani biser v podravski pokrajini, Mariborski otok.”
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov