Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

10.02.2019


Marica Nadlišek Bartol, Franc Wels, Aleksander Valič

Pripovednica, publicistka in urednica MARICA NADLIŠEK BARTOL je od leta 1897 do leta 1900 urejala prvi slovenski ženski časopis “Slovenka”. Rodila se je na današnji dan leta 1867 v Trstu. Po maturi na goriškem učiteljišču je nekaj let poučevala v šolah v tržaški okolici. Pisala je prispevke o književnosti in ženskih vprašanjih in jih objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti in Slovenskem svetu. Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila svojo prvo novelo “Moja prijateljica”. Pozneje je ustvarjala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman “Fata Morgana”. Po zgledu ruskih realistov in na pobudo mentorja Janka Kersnika je  Marica Nadlišek Bartol kritično portretirala zlasti tržaško malomeščanstvo, pisala pa je v slogu zmernega poetičnega realizma.

—–

Letalski  pionir  in  izumitelj  FRANC  WELS  je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepo letalo. Z njim je oktobra leta 1906 tudi poletel. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu. Ker mu ga v naslednjih letih ni uspelo usposobiti za motorno letenje, se je posvetil raznovrstnemu izumljanju in si pridobil več kot trideset patentov, ki pa tržno niso uspeli.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je v svojem letalskem laboratoriju v Mariboru opravljal aerodinamične poskuse in se posvetil predvsem razvoju “cikloidnega letala”, nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi; z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigalo in spuščalo ali pa lebdelo na izbrani točki, so se namreč tedaj veliko ukvarjali, vendar nikomur ni uspelo.  Franc Wels se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.

—–

Gledališki in filmski igralec  ALEKSANDER  VALIČ  se je rodil na današnji dan pred sto leti v Gorici. Prve igralske izkušnje si je med narodnoosvobodilnim bojem nabiral kot organizator, recitator in igralec v Frontem gledališču 7. korpusa na Dolenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je postal član Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje, dve leti pozneje pa je bil redno angažiran v ljubljanski Drami. S prefinjeno ironijo je oblikoval predvem komične in tragikomične like.

Številne vloge je odigral tudi v filmih (nastopil je že v prvem slovenskem celovečernem igranem filmu “Na svoji zemlji”) ter v televizijskih in radijskih igrah. Kot režiser je uspešno sodeloval  z amaterskimi skupinami, objavil pa je tudi dve knjigi o gledališkem življenju: “Frontniki” ter “Sanje in resničnost”.Za svoje umetniško delo je Aleksander Valič prejel več priznanj, med njimi Borštnikov prstan in leta 2002 častni znak svobode Republike Slovenije.

—–

Potreba po sodobnem kopališču v Mariboru je v letih po prvi svetovni vojni postajala vse večja, saj staro dravsko kopališče ni več ustrezalo sodobnim higienskim predpisom.  Zato je mariborski občinski svet na današnji dan leta 1927 sklenil, da bo treba zgraditi novo kopališče. Kupili so Mariborski otok in tam uredili tri bazene: za otroke, za neplavalce, 50 metrov dolg in 30 metrov širok bazen za plavalce in športne prireditve ter deset metrov visok skakalni stolp. Postavili so tudi naprave za vodne in sončne kopeli, uredili športna in otroška igrišča, v enonadstopni stavbi pa uredili restavracijo, dve sobi za prvo pomoč ter 120 kabin in 598 garderobnih omaric.

Ob odprtju poleti leta 1930 so časniki zapisali, da “je kopališče na Mariborskem otoku za podravsko prestolnico in njeno okolico največja in najpomembnejša zdravstvena in tujsko-prometna pridobitev v mariborski zgodovini. Reprezentančni prirodni park sredi Drave je prišel s kopališčem do svoje popolne veljave, z novimi kopališkimi napravami pa je bil odkrit javnosti poprej neznani biser v podravski pokrajini, Mariborski otok.”


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

10.02.2019


Marica Nadlišek Bartol, Franc Wels, Aleksander Valič

Pripovednica, publicistka in urednica MARICA NADLIŠEK BARTOL je od leta 1897 do leta 1900 urejala prvi slovenski ženski časopis “Slovenka”. Rodila se je na današnji dan leta 1867 v Trstu. Po maturi na goriškem učiteljišču je nekaj let poučevala v šolah v tržaški okolici. Pisala je prispevke o književnosti in ženskih vprašanjih in jih objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti in Slovenskem svetu. Leta 1889 je v Ljubljanskem zvonu objavila svojo prvo novelo “Moja prijateljica”. Pozneje je ustvarjala krajšo prozo in leta 1898 objavila roman “Fata Morgana”. Po zgledu ruskih realistov in na pobudo mentorja Janka Kersnika je  Marica Nadlišek Bartol kritično portretirala zlasti tržaško malomeščanstvo, pisala pa je v slogu zmernega poetičnega realizma.

—–

Letalski  pionir  in  izumitelj  FRANC  WELS  je po vzoru letečega rastlinskega semena razvil brezmotorno brezrepo letalo. Z njim je oktobra leta 1906 tudi poletel. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu. Ker mu ga v naslednjih letih ni uspelo usposobiti za motorno letenje, se je posvetil raznovrstnemu izumljanju in si pridobil več kot trideset patentov, ki pa tržno niso uspeli.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je v svojem letalskem laboratoriju v Mariboru opravljal aerodinamične poskuse in se posvetil predvsem razvoju “cikloidnega letala”, nekakšnega helikopterja z rotorjem na vodoravni osi; z načrtovanjem letala, ki bi se lahko navpično dvigalo in spuščalo ali pa lebdelo na izbrani točki, so se namreč tedaj veliko ukvarjali, vendar nikomur ni uspelo.  Franc Wels se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.

—–

Gledališki in filmski igralec  ALEKSANDER  VALIČ  se je rodil na današnji dan pred sto leti v Gorici. Prve igralske izkušnje si je med narodnoosvobodilnim bojem nabiral kot organizator, recitator in igralec v Frontem gledališču 7. korpusa na Dolenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je postal član Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje, dve leti pozneje pa je bil redno angažiran v ljubljanski Drami. S prefinjeno ironijo je oblikoval predvem komične in tragikomične like.

Številne vloge je odigral tudi v filmih (nastopil je že v prvem slovenskem celovečernem igranem filmu “Na svoji zemlji”) ter v televizijskih in radijskih igrah. Kot režiser je uspešno sodeloval  z amaterskimi skupinami, objavil pa je tudi dve knjigi o gledališkem življenju: “Frontniki” ter “Sanje in resničnost”.Za svoje umetniško delo je Aleksander Valič prejel več priznanj, med njimi Borštnikov prstan in leta 2002 častni znak svobode Republike Slovenije.

—–

Potreba po sodobnem kopališču v Mariboru je v letih po prvi svetovni vojni postajala vse večja, saj staro dravsko kopališče ni več ustrezalo sodobnim higienskim predpisom.  Zato je mariborski občinski svet na današnji dan leta 1927 sklenil, da bo treba zgraditi novo kopališče. Kupili so Mariborski otok in tam uredili tri bazene: za otroke, za neplavalce, 50 metrov dolg in 30 metrov širok bazen za plavalce in športne prireditve ter deset metrov visok skakalni stolp. Postavili so tudi naprave za vodne in sončne kopeli, uredili športna in otroška igrišča, v enonadstopni stavbi pa uredili restavracijo, dve sobi za prvo pomoč ter 120 kabin in 598 garderobnih omaric.

Ob odprtju poleti leta 1930 so časniki zapisali, da “je kopališče na Mariborskem otoku za podravsko prestolnico in njeno okolico največja in najpomembnejša zdravstvena in tujsko-prometna pridobitev v mariborski zgodovini. Reprezentančni prirodni park sredi Drave je prišel s kopališčem do svoje popolne veljave, z novimi kopališkimi napravami pa je bil odkrit javnosti poprej neznani biser v podravski pokrajini, Mariborski otok.”


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov