Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Kranjc, Andrej Hieng
Na današnji dan leta 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik JOŽEF KRANJC. Študije je dokončal v Gradcu, leta 1848 pa je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za združitev slovenske Štajerske (ne pa tudi Koroške) s Kranjsko. Ko so leta 1853 slovenska pravoslovna predavanja iz Ljubljane prenesli v Gradec, je tam kot docent civilnega prava predaval v slovenščini.
Pozneje je poučeval civilno, trgovinsko in menično pravo na pravni akademiji v mestu Sibiu na Sedmograškem, zadnja štiri leta pred smrtjo pa še na pravnih fakultetah v Innsbrucku in Pragi. Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava. Jožef Kranjc je civilno pravo obravnaval po vodilu, da “zgodovinski način opazovanja daje bistveni vzvod za njegovo razumevanje”.
—–
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel so imenovali “deželna gledališča”, ljubljanskemu pa so rekli tudi Stanovsko gledališče (“Gledišče deželnih stanov”). Zgradba Deželnega gledališča na Kongresnem trgu je bila zgrajena leta 1763, na današnji dan leta 1887 pa je pogorela do tal. Gasilci so si med požarom prizadevali obvarovati predvsem sosednje stavbe, čeprav je zaradi hudega mraza voda v ceveh zmrzovala, pa tudi parno brizgalno so morali polivati z vročo vodo. K strašanskim plamenom je pripomogel še zaboj z bengaličnimi izdelki, ki so jih potrebovali za predstave. Bengalični ogenj in rakete so švigali kar skozi streho.
Časnik “Slovenski narod” je o tej nesrečni noči zapisal:
“Prizor je bil čarobno grozen. Kongresni trg je bil svetel kot po dnevu, frančiškanska in stolna cerkev, kakor tudi ljubljanski grad svitili so se in žarili kakor v jutranji zarji.”
Natančnega vzroka požara niso ugotovili, menda pa ga je povzročila pozabljena tleča cigareta v eni izmed lož. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na njem zgradila poslopjestavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče (sedanjo Opero Slovenskega narodnega gledališča) so odprli pet let pozneje; slovensko in nemško gledališče sta si v njem delili prostor vse do leta 1911, ko so si ljubljanski Nemci postavili svojo zgradbo (sedanjo Dramo SNG). Po 1. svetovni vojni so staro ime opustili in Deželno gledališče se je preimenovalo v Narodno gledališče v Ljubljani.
—–
ANDREJ HIENG je bil po študiju na Akademiji za gledališko umetnost najprej režiser v kranjskem in celjskem gledališču, od leta 1961 pa svobodni pisatelj ter režiser v različnih gledališčih. V letih od 1983 do 90 je bil umetniški vodja celjskega gledališča in nato ljubljanske Drame. Objavljati je začel v predvojni reviji “Slovenska mladina”.
V 50-ih letih prejšnjega stoletja se je uvrstil med naše vodilne pripovednike, pa tudi dramatike. Oblikovno se je nagibal k modernemu romanu in njegovim prvinam, groteskni in zgodovinsko alegorični elementi pa so opaznejši v njegovi dramatiki. Za svoj umetniški opus je prejel številne nagrade: nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 Prešernovo za življenjsko delo, nagrado Gavelle, nagrado Sterijevega pozorja, več nagrad na radijskih in televizijskih natečajih, za zadnji roman “Čudežni Feliks” pa nagrado “kresnik” za roman leta. Pisatelj, dramatik in režiser Andrej Hieng se je rodil na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Kranjc, Andrej Hieng
Na današnji dan leta 1821 se je v Škalah pri Velenju rodil pravnik JOŽEF KRANJC. Študije je dokončal v Gradcu, leta 1848 pa je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za združitev slovenske Štajerske (ne pa tudi Koroške) s Kranjsko. Ko so leta 1853 slovenska pravoslovna predavanja iz Ljubljane prenesli v Gradec, je tam kot docent civilnega prava predaval v slovenščini.
Pozneje je poučeval civilno, trgovinsko in menično pravo na pravni akademiji v mestu Sibiu na Sedmograškem, zadnja štiri leta pred smrtjo pa še na pravnih fakultetah v Innsbrucku in Pragi. Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava. Jožef Kranjc je civilno pravo obravnaval po vodilu, da “zgodovinski način opazovanja daje bistveni vzvod za njegovo razumevanje”.
—–
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel so imenovali “deželna gledališča”, ljubljanskemu pa so rekli tudi Stanovsko gledališče (“Gledišče deželnih stanov”). Zgradba Deželnega gledališča na Kongresnem trgu je bila zgrajena leta 1763, na današnji dan leta 1887 pa je pogorela do tal. Gasilci so si med požarom prizadevali obvarovati predvsem sosednje stavbe, čeprav je zaradi hudega mraza voda v ceveh zmrzovala, pa tudi parno brizgalno so morali polivati z vročo vodo. K strašanskim plamenom je pripomogel še zaboj z bengaličnimi izdelki, ki so jih potrebovali za predstave. Bengalični ogenj in rakete so švigali kar skozi streho.
Časnik “Slovenski narod” je o tej nesrečni noči zapisal:
“Prizor je bil čarobno grozen. Kongresni trg je bil svetel kot po dnevu, frančiškanska in stolna cerkev, kakor tudi ljubljanski grad svitili so se in žarili kakor v jutranji zarji.”
Natančnega vzroka požara niso ugotovili, menda pa ga je povzročila pozabljena tleča cigareta v eni izmed lož. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na njem zgradila poslopjestavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče (sedanjo Opero Slovenskega narodnega gledališča) so odprli pet let pozneje; slovensko in nemško gledališče sta si v njem delili prostor vse do leta 1911, ko so si ljubljanski Nemci postavili svojo zgradbo (sedanjo Dramo SNG). Po 1. svetovni vojni so staro ime opustili in Deželno gledališče se je preimenovalo v Narodno gledališče v Ljubljani.
—–
ANDREJ HIENG je bil po študiju na Akademiji za gledališko umetnost najprej režiser v kranjskem in celjskem gledališču, od leta 1961 pa svobodni pisatelj ter režiser v različnih gledališčih. V letih od 1983 do 90 je bil umetniški vodja celjskega gledališča in nato ljubljanske Drame. Objavljati je začel v predvojni reviji “Slovenska mladina”.
V 50-ih letih prejšnjega stoletja se je uvrstil med naše vodilne pripovednike, pa tudi dramatike. Oblikovno se je nagibal k modernemu romanu in njegovim prvinam, groteskni in zgodovinsko alegorični elementi pa so opaznejši v njegovi dramatiki. Za svoj umetniški opus je prejel številne nagrade: nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 Prešernovo za življenjsko delo, nagrado Gavelle, nagrado Sterijevega pozorja, več nagrad na radijskih in televizijskih natečajih, za zadnji roman “Čudežni Feliks” pa nagrado “kresnik” za roman leta. Pisatelj, dramatik in režiser Andrej Hieng se je rodil na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov