Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zoran Mušič, Ivan Bratko, Jelo Gašperšič
Slikar in grafik ZORAN MUŠIČ se je začel uveljavljati sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja, njegova dela pa so danes v zbirkah najpomembnejših svetovnih galerij. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je nekaj časa živel v Španiji, po izbruhu španske državljanske vojne pa se je umaknil v Dalmacijo; ta pokrajina je poleg spominov na rojstni Kras močno vplivala na njegovo ustvarjanje. Po italijanski zasedbi je odšel na Goriško, tam pa so ga leta 1944 aretirali in internirali v taborišče Dachau. Po koncu druge svetovne vojne je živel po večini v Benetkah in Parizu.
Zgodnji Mušičevi motivi so bili portreti, akti, mestni trgi, tihožitja in krajine, po drugi svetovni vojni pa so v njegovih delih začeli prevladovati reminiscenčni motivi dalmatinskih konjičkov in krajev ter pretresljivi vtisi iz taboriščnega življenja. Ti so znani kot ciklus “Nismo mi poslednji”.
Za svoje delo je prejel Jakopičevo nagrado, veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, Prešernovo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije. V Franciji so mu že leta 1968 podelili viteški red, leta 1990 pa še “legijo časti”. Zoran Mušič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Bukovici pri Gorici.
—–
Pisatelj, publicist in družbeno-poltični delavec IVAN BRATKO se je rodil na današnji dan leta 1914 v Celju, študij prava pa je končal leta 1941 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je bil glavni urednik Ljudske pravice ter Radia Ljubljana, trideset let je vodil tudi Državno založbo Slovenije. Pisal je spominsko-potopisno in dokumentarno prozo. Največ uspeha je doživel roman “Teleskop”, v katerem je opisal svoj pobeg iz taborišča Gonars. Delo je doživelo šest izdaj pri nas ter približno dvajset prevodov in ponatisov v drugih jezikih. Ivan Bratko je bil med drugim tudi petnajst let predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Jugoslavije; za zasluge na tem področju je dobil najvišje priznanje “listino knjige”.
—–
Na današnji dan leta 1923 se je v Sostrem pri Ljubljani rodil novinar JELO GAŠPERŠIČ. Že pred vojno je sodeloval v naprednem mladinskem gibanju, med njo pa je bil organizator slovenske in jugoslovanske protifašistične mladine. Po osvoboditvi je bil med drugim tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, od leta 1957 do 1969 glavni urednik govornega programa Radia Ljubljana in nato do leta 1973 direktor radijskih programov Radiotelevizije Ljubljana. Jelo Gašperšič je prejel Tomšičevo nagrado za življenjsko delo v novinarstvu.
—–
Nemška policija je na današnji dan leta 1945 iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov pripeljala do Straníc pri Frankólovem sto talcev ter jih 99 obesila na jablane ob cesti – z nekaterih dreves je viselo tudi po pet ljudi. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti, ker očitno ni prenesel pogleda na svojega obešenega sina.
Ta morija je bila nemško maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodjo Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v dveh skupnih grobovih, domačini pa so pozneje veje jablan požagali in jih zažgali, da se na tem kraju kaj takega ne bi nikoli ponovilo.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zoran Mušič, Ivan Bratko, Jelo Gašperšič
Slikar in grafik ZORAN MUŠIČ se je začel uveljavljati sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja, njegova dela pa so danes v zbirkah najpomembnejših svetovnih galerij. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je nekaj časa živel v Španiji, po izbruhu španske državljanske vojne pa se je umaknil v Dalmacijo; ta pokrajina je poleg spominov na rojstni Kras močno vplivala na njegovo ustvarjanje. Po italijanski zasedbi je odšel na Goriško, tam pa so ga leta 1944 aretirali in internirali v taborišče Dachau. Po koncu druge svetovne vojne je živel po večini v Benetkah in Parizu.
Zgodnji Mušičevi motivi so bili portreti, akti, mestni trgi, tihožitja in krajine, po drugi svetovni vojni pa so v njegovih delih začeli prevladovati reminiscenčni motivi dalmatinskih konjičkov in krajev ter pretresljivi vtisi iz taboriščnega življenja. Ti so znani kot ciklus “Nismo mi poslednji”.
Za svoje delo je prejel Jakopičevo nagrado, veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, Prešernovo nagrado ter zlati častni znak svobode Republike Slovenije. V Franciji so mu že leta 1968 podelili viteški red, leta 1990 pa še “legijo časti”. Zoran Mušič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Bukovici pri Gorici.
—–
Pisatelj, publicist in družbeno-poltični delavec IVAN BRATKO se je rodil na današnji dan leta 1914 v Celju, študij prava pa je končal leta 1941 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je bil glavni urednik Ljudske pravice ter Radia Ljubljana, trideset let je vodil tudi Državno založbo Slovenije. Pisal je spominsko-potopisno in dokumentarno prozo. Največ uspeha je doživel roman “Teleskop”, v katerem je opisal svoj pobeg iz taborišča Gonars. Delo je doživelo šest izdaj pri nas ter približno dvajset prevodov in ponatisov v drugih jezikih. Ivan Bratko je bil med drugim tudi petnajst let predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Jugoslavije; za zasluge na tem področju je dobil najvišje priznanje “listino knjige”.
—–
Na današnji dan leta 1923 se je v Sostrem pri Ljubljani rodil novinar JELO GAŠPERŠIČ. Že pred vojno je sodeloval v naprednem mladinskem gibanju, med njo pa je bil organizator slovenske in jugoslovanske protifašistične mladine. Po osvoboditvi je bil med drugim tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, od leta 1957 do 1969 glavni urednik govornega programa Radia Ljubljana in nato do leta 1973 direktor radijskih programov Radiotelevizije Ljubljana. Jelo Gašperšič je prejel Tomšičevo nagrado za življenjsko delo v novinarstvu.
—–
Nemška policija je na današnji dan leta 1945 iz celjskih, mariborskih in trboveljskih zaporov pripeljala do Straníc pri Frankólovem sto talcev ter jih 99 obesila na jablane ob cesti – z nekaterih dreves je viselo tudi po pet ljudi. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti, ker očitno ni prenesel pogleda na svojega obešenega sina.
Ta morija je bila nemško maščevanje za uboj pomembnega nacističnega funkcionarja, okrožnega vodjo Štajerske domovinske zveze in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra, ki so ga partizani ranili in je pozneje umrl. Obešanje v Frankolovem sodi med najhujše zločine, kar so jih nemški okupatorji med drugo svetovno vojno zagrešili nad Slovenci. Talce so pokopali v dveh skupnih grobovih, domačini pa so pozneje veje jablan požagali in jih zažgali, da se na tem kraju kaj takega ne bi nikoli ponovilo.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov