Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Atentat na Franca Jožefa Prvega, Albert Hlebec, Bojan Štih
Franca Jožefa Prvega, vladarja, ki je bil kar 68 let avstrijski cesar in ogrski kralj in tako tudi vladar Dežele Kranjske, je na današnji dan leta 1853 skušal zabosti mlad ogrski krojač Janos Libenyi, saj naj bi bil po njegovem prav Franc Jožef kriv vsega hudega na Ogrskem. Za atentatorja je bil usoden krik neke ženske, ki je v njegovi roki opazila nož. Zaradi krika se je cesar obrnil in tako sta vbod ublažila ovratnik in pletena vrvica na njegovi čepici. Tudi Bleiweisove “Novice” so poročale o “grozepolnem hudodelstvu, ktero v zgodovini austrianski nima para”, čez nekaj dni pa so že sporočile, da “je bila poslednja noč prav spokojna: Njih cesarsko-kraljevo veličanstvo so sladko spali in se jako okrepčani zbudili”.
Ob srečnem razpletu krvave drame je bila v Ljubljani vélika maša, ki jo je daroval sam gospod knezoškof. Seveda pa zdravje cesarja Franca Jožefa ni skrbelo prav vseh Slovencev; v policijskem zapisniku tistih dni piše, da je vinski in žitni trgovec Miha Šušteršič iz Ljubljane takoj po atentatu glasno obžaloval, da napadalec “hudiča” ni do konca zaklal.
V naslednjih dneh so na dunajski dvor prihajale delegacije vseh avstrijskih dežel, da bi izrazile ogorčenje nad atentatom. Med 180-imi takšnimi deputacijami je bila tudi delegacija kranjskih stanov, vendar je monarh ni utegnil pozdraviti. “Močno mi je žal, da vrlih Kranjcev ne morem osebno sprejeti,” je dejal “presvitli” cesar Franc Jožef Prvi in okreval naprej.
—–
Politični delavec, sindikalni organizator in novinar ALBERT HLEBEC je bil leta 1920 med ustanovitelji Komunistične stranke v Sloveniji ter pozneje nekaj let tajnik pokrajinskega vodstva Zveze neodvisnih strokovnih organizacij in urednik glasila “Strokovna borba”. Leta 1928 je bil delegat Komunistične partije Jugoslavije na 6. kongresu Kominterne v Moskvi. Ker je jugoslovanska policija razkrila njegovo ilegalno delovanje, se ni vrnil v domovino. Kot novinar, urednik in izdajatelj slovenskega komunističnega časopisja je delal med našimi izseljenci v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Leta 1937 je odšel v Združene države Amerike in tam urejal slovenski napredni časopis “Naprej”. Dve leti pozneje so ga našli obešenega v uredništvu v Pittsburgu; njegova smrt ni bila pojasnjena. Albert Hlebec se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trbovljah.
—–
Kritik, esejist, gledališčnik in urednik BOJAN ŠTIH je bil med drugo svetovno vojno aktivist Osvobodilne fronte, nato v internaciji v Gonarsu, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je opravljal različne kulturniške funkcije, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine. Nato je bil dramaturg in umetniški vodja Triglav filma, ravnatelj ljubljanske Drame, ravnatelj celjskega gledališča, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, ravnatelj mariborske Drame ter direktor in umetniški vodja Viba filma.
Bojan Štih je bil tudi plodovit in vsestranski publicist, razgiban kritik, odličen esejist in prizadeven urednik del slovenskih in tujih avtorjev. O monodrami v Sloveniji je v eni naših oddaj pred več kot tridesetimi leti dejal: Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Atentat na Franca Jožefa Prvega, Albert Hlebec, Bojan Štih
Franca Jožefa Prvega, vladarja, ki je bil kar 68 let avstrijski cesar in ogrski kralj in tako tudi vladar Dežele Kranjske, je na današnji dan leta 1853 skušal zabosti mlad ogrski krojač Janos Libenyi, saj naj bi bil po njegovem prav Franc Jožef kriv vsega hudega na Ogrskem. Za atentatorja je bil usoden krik neke ženske, ki je v njegovi roki opazila nož. Zaradi krika se je cesar obrnil in tako sta vbod ublažila ovratnik in pletena vrvica na njegovi čepici. Tudi Bleiweisove “Novice” so poročale o “grozepolnem hudodelstvu, ktero v zgodovini austrianski nima para”, čez nekaj dni pa so že sporočile, da “je bila poslednja noč prav spokojna: Njih cesarsko-kraljevo veličanstvo so sladko spali in se jako okrepčani zbudili”.
Ob srečnem razpletu krvave drame je bila v Ljubljani vélika maša, ki jo je daroval sam gospod knezoškof. Seveda pa zdravje cesarja Franca Jožefa ni skrbelo prav vseh Slovencev; v policijskem zapisniku tistih dni piše, da je vinski in žitni trgovec Miha Šušteršič iz Ljubljane takoj po atentatu glasno obžaloval, da napadalec “hudiča” ni do konca zaklal.
V naslednjih dneh so na dunajski dvor prihajale delegacije vseh avstrijskih dežel, da bi izrazile ogorčenje nad atentatom. Med 180-imi takšnimi deputacijami je bila tudi delegacija kranjskih stanov, vendar je monarh ni utegnil pozdraviti. “Močno mi je žal, da vrlih Kranjcev ne morem osebno sprejeti,” je dejal “presvitli” cesar Franc Jožef Prvi in okreval naprej.
—–
Politični delavec, sindikalni organizator in novinar ALBERT HLEBEC je bil leta 1920 med ustanovitelji Komunistične stranke v Sloveniji ter pozneje nekaj let tajnik pokrajinskega vodstva Zveze neodvisnih strokovnih organizacij in urednik glasila “Strokovna borba”. Leta 1928 je bil delegat Komunistične partije Jugoslavije na 6. kongresu Kominterne v Moskvi. Ker je jugoslovanska policija razkrila njegovo ilegalno delovanje, se ni vrnil v domovino. Kot novinar, urednik in izdajatelj slovenskega komunističnega časopisja je delal med našimi izseljenci v Franciji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem. Leta 1937 je odšel v Združene države Amerike in tam urejal slovenski napredni časopis “Naprej”. Dve leti pozneje so ga našli obešenega v uredništvu v Pittsburgu; njegova smrt ni bila pojasnjena. Albert Hlebec se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trbovljah.
—–
Kritik, esejist, gledališčnik in urednik BOJAN ŠTIH je bil med drugo svetovno vojno aktivist Osvobodilne fronte, nato v internaciji v Gonarsu, od tam pa je pobegnil k partizanom. Po vojni je opravljal različne kulturniške funkcije, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine. Nato je bil dramaturg in umetniški vodja Triglav filma, ravnatelj ljubljanske Drame, ravnatelj celjskega gledališča, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, ravnatelj mariborske Drame ter direktor in umetniški vodja Viba filma.
Bojan Štih je bil tudi plodovit in vsestranski publicist, razgiban kritik, odličen esejist in prizadeven urednik del slovenskih in tujih avtorjev. O monodrami v Sloveniji je v eni naših oddaj pred več kot tridesetimi leti dejal: Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Ljubljani.
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov