Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

21.02.2019


Peter Budin, Metod Turnšek, Hinko Leskovšek, Lojze Krakar, Bard Iucundus

Duhovnik in šolnik PETER BUDIN je leta 1808 v samozaložbi izdal slovenski abecednik “Novi kluč ali tabla za branje inu pisanje”. To je bil prvi črno-belo ilustriran abecednik, prirejen za pouk branja in pisanja po glaskovalni metodi. S tem je Peter Budin postal začetnik sodobnejšega pouka branja in pisanja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1770 v Grgarju.

—–

Narodopisec in pisatelj  METOD  TURNŠEK  je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; doktoriral je leta 1942. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela.

V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Metod Turnšek se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Búdini pri Ptuju.

—–

Operni režiser  HINKO  LESKOVŠEK  se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro in bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano

romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil na današnji dan pred sto leti v Mariboru.

—–

Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE  KRAKAR  se  je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih.Leta 1965 je postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” –  po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo – izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine. Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču.

—–

Slikar  BARD  IUCUNDUS  se je kot Leobard Oblak rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani. Umrl je star komaj 37 let. Po diplomi na ljubljanski likovni akademiji se je eno leto izpopolnjeval v Parizu. Ukvarjal se je tudi z grafiko, knjižno opremo, gledališko scenografijo, kostumografijo ter poezijo. Kot član skupine “441” je sodeloval pri oblikovanju manifesta baročnega nadrealizma in pri ustanovitvi literarnega gledališča “Pupilije Ferkeverk”. Barda Iucundusa uvrščajo med umetnike anahroniste, interprete zgodovinskega sporočila slikarstva iz obdobja od manierizma do romantike.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

21.02.2019


Peter Budin, Metod Turnšek, Hinko Leskovšek, Lojze Krakar, Bard Iucundus

Duhovnik in šolnik PETER BUDIN je leta 1808 v samozaložbi izdal slovenski abecednik “Novi kluč ali tabla za branje inu pisanje”. To je bil prvi črno-belo ilustriran abecednik, prirejen za pouk branja in pisanja po glaskovalni metodi. S tem je Peter Budin postal začetnik sodobnejšega pouka branja in pisanja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1770 v Grgarju.

—–

Narodopisec in pisatelj  METOD  TURNŠEK  je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; doktoriral je leta 1942. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela.

V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Metod Turnšek se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Búdini pri Ptuju.

—–

Operni režiser  HINKO  LESKOVŠEK  se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro in bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano

romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil na današnji dan pred sto leti v Mariboru.

—–

Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE  KRAKAR  se  je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih.Leta 1965 je postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” –  po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo – izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine. Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču.

—–

Slikar  BARD  IUCUNDUS  se je kot Leobard Oblak rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani. Umrl je star komaj 37 let. Po diplomi na ljubljanski likovni akademiji se je eno leto izpopolnjeval v Parizu. Ukvarjal se je tudi z grafiko, knjižno opremo, gledališko scenografijo, kostumografijo ter poezijo. Kot član skupine “441” je sodeloval pri oblikovanju manifesta baročnega nadrealizma in pri ustanovitvi literarnega gledališča “Pupilije Ferkeverk”. Barda Iucundusa uvrščajo med umetnike anahroniste, interprete zgodovinskega sporočila slikarstva iz obdobja od manierizma do romantike.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov