Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peter Budin, Metod Turnšek, Hinko Leskovšek, Lojze Krakar, Bard Iucundus
Duhovnik in šolnik PETER BUDIN je leta 1808 v samozaložbi izdal slovenski abecednik “Novi kluč ali tabla za branje inu pisanje”. To je bil prvi črno-belo ilustriran abecednik, prirejen za pouk branja in pisanja po glaskovalni metodi. S tem je Peter Budin postal začetnik sodobnejšega pouka branja in pisanja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1770 v Grgarju.
—–
Narodopisec in pisatelj METOD TURNŠEK je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; doktoriral je leta 1942. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela.
V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Metod Turnšek se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Búdini pri Ptuju.
—–
Operni režiser HINKO LESKOVŠEK se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro in bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano
romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil na današnji dan pred sto leti v Mariboru.
—–
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE KRAKAR se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih.Leta 1965 je postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” – po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo – izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine. Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču.
—–
Slikar BARD IUCUNDUS se je kot Leobard Oblak rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani. Umrl je star komaj 37 let. Po diplomi na ljubljanski likovni akademiji se je eno leto izpopolnjeval v Parizu. Ukvarjal se je tudi z grafiko, knjižno opremo, gledališko scenografijo, kostumografijo ter poezijo. Kot član skupine “441” je sodeloval pri oblikovanju manifesta baročnega nadrealizma in pri ustanovitvi literarnega gledališča “Pupilije Ferkeverk”. Barda Iucundusa uvrščajo med umetnike anahroniste, interprete zgodovinskega sporočila slikarstva iz obdobja od manierizma do romantike.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Peter Budin, Metod Turnšek, Hinko Leskovšek, Lojze Krakar, Bard Iucundus
Duhovnik in šolnik PETER BUDIN je leta 1808 v samozaložbi izdal slovenski abecednik “Novi kluč ali tabla za branje inu pisanje”. To je bil prvi črno-belo ilustriran abecednik, prirejen za pouk branja in pisanja po glaskovalni metodi. S tem je Peter Budin postal začetnik sodobnejšega pouka branja in pisanja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1770 v Grgarju.
—–
Narodopisec in pisatelj METOD TURNŠEK je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; doktoriral je leta 1942. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela.
V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Metod Turnšek se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Búdini pri Ptuju.
—–
Operni režiser HINKO LESKOVŠEK se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro in bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano
romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil na današnji dan pred sto leti v Mariboru.
—–
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE KRAKAR se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih.Leta 1965 je postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” – po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo – izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine. Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču.
—–
Slikar BARD IUCUNDUS se je kot Leobard Oblak rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani. Umrl je star komaj 37 let. Po diplomi na ljubljanski likovni akademiji se je eno leto izpopolnjeval v Parizu. Ukvarjal se je tudi z grafiko, knjižno opremo, gledališko scenografijo, kostumografijo ter poezijo. Kot član skupine “441” je sodeloval pri oblikovanju manifesta baročnega nadrealizma in pri ustanovitvi literarnega gledališča “Pupilije Ferkeverk”. Barda Iucundusa uvrščajo med umetnike anahroniste, interprete zgodovinskega sporočila slikarstva iz obdobja od manierizma do romantike.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov