Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Mrak, Jožef Sassenberg, Ivan Čargo, Jože Korošec, Tomo Martelanc
JOŽEF MRAK je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefni zemljevid Idrije. Kartiral je tudi rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral je rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali.
Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa do idrijskega rudnika, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 metrov in pol ter debele skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil kameralno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je na današnji dan pred 310-imi leti v Idriji.
—–
Na današnji dan leta 1773 se je v Ljubljani rodil tiskar JOŽEF SASSENBERG. Do leta 1815 je vodil znamenito Kleinmayrjevo tiskarno v Ljubljani. Po koncu francoske okupacije je kupil opremo nekdanje francoske tiskarne in leta 1816 dobil koncesijo za ustanovitev svoje lastne. Jožef Sassenberg je tiskal vse tiskovine za davčne in monopolne urade na Kranjskem, natisnil pa je tudi več nabožnih del za ljubljanske knjigarnarje.
—–
Slikar, risar, ilustrator in scenograf IVAN ČARGO je študiral v Firencah in Rimu. V letih od 1924 do 27 je bil scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato je deset let živel v Beogradu. Do kapitulacije Italije je bil v različnih zaporih, potem pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po letu 1945 je živel boemsko življenje v Ljubljani.
V začetku je slikal v impresionističnem duhu Riharda Jakopiča. Šolanje v Italiji in številna potovanja so ga navdušila za futurizem in ekspresionizem, blizu pa so mu bili tudi drznejši konstruktivisti. Znan je kot portretist, ki je ekspresionistične prvine mešal s futurističnimi in kubističnimi elementi. Krajine je slikal bolj pod vplivom nemškega ekspresionizma. Po letu 1931 se je posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijanju samosvojega sloga. Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Idriji.
—–
Agronom JOŽE KOROŠEC je leta 1973 doktoriral na biotehniški faulteti v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjeval v Italiji in Švici. Bil je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, leta 1982 pa je postal redni profesor na biotehniški fakulteti. Preučeval je pridelovanje krme in travinja ter obravnaval selekcijo in žlahtnjenje rodovitnejših sort trav, detelj in travno-deteljnih združb. Napisal je več knjig, raziskovalnih in poljudnoznanstvenih del ter strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel Jesenkovo priznanje. Jože Korošec se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kóbilju v Prekmurju.
—–
Novinar, komunikolog in kulturni delavec TOMO MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani. Leta 1952 je diplomiral na novinarsko-diplomatski visoki šoli v Beogradu. Zaposlil se je na Radiu Ljubljana in bil v letih od 1959 do 63 dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije v Londonu. Po vrnitvi je bil dve leti glavni urednik Televizije Ljubljana, nato republiški sekretar za prosveto in kulturo, do leta 1980 predavatelj na fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo ter do leta 1992 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za svoje novinarske dosežke je Tomo Martelanc dvakrat dobil Tomšičevo nagrado
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Mrak, Jožef Sassenberg, Ivan Čargo, Jože Korošec, Tomo Martelanc
JOŽEF MRAK je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefni zemljevid Idrije. Kartiral je tudi rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral je rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali.
Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa do idrijskega rudnika, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 metrov in pol ter debele skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil kameralno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je na današnji dan pred 310-imi leti v Idriji.
—–
Na današnji dan leta 1773 se je v Ljubljani rodil tiskar JOŽEF SASSENBERG. Do leta 1815 je vodil znamenito Kleinmayrjevo tiskarno v Ljubljani. Po koncu francoske okupacije je kupil opremo nekdanje francoske tiskarne in leta 1816 dobil koncesijo za ustanovitev svoje lastne. Jožef Sassenberg je tiskal vse tiskovine za davčne in monopolne urade na Kranjskem, natisnil pa je tudi več nabožnih del za ljubljanske knjigarnarje.
—–
Slikar, risar, ilustrator in scenograf IVAN ČARGO je študiral v Firencah in Rimu. V letih od 1924 do 27 je bil scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato je deset let živel v Beogradu. Do kapitulacije Italije je bil v različnih zaporih, potem pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po letu 1945 je živel boemsko življenje v Ljubljani.
V začetku je slikal v impresionističnem duhu Riharda Jakopiča. Šolanje v Italiji in številna potovanja so ga navdušila za futurizem in ekspresionizem, blizu pa so mu bili tudi drznejši konstruktivisti. Znan je kot portretist, ki je ekspresionistične prvine mešal s futurističnimi in kubističnimi elementi. Krajine je slikal bolj pod vplivom nemškega ekspresionizma. Po letu 1931 se je posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijanju samosvojega sloga. Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Idriji.
—–
Agronom JOŽE KOROŠEC je leta 1973 doktoriral na biotehniški faulteti v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjeval v Italiji in Švici. Bil je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, leta 1982 pa je postal redni profesor na biotehniški fakulteti. Preučeval je pridelovanje krme in travinja ter obravnaval selekcijo in žlahtnjenje rodovitnejših sort trav, detelj in travno-deteljnih združb. Napisal je več knjig, raziskovalnih in poljudnoznanstvenih del ter strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel Jesenkovo priznanje. Jože Korošec se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kóbilju v Prekmurju.
—–
Novinar, komunikolog in kulturni delavec TOMO MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani. Leta 1952 je diplomiral na novinarsko-diplomatski visoki šoli v Beogradu. Zaposlil se je na Radiu Ljubljana in bil v letih od 1959 do 63 dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije v Londonu. Po vrnitvi je bil dve leti glavni urednik Televizije Ljubljana, nato republiški sekretar za prosveto in kulturo, do leta 1980 predavatelj na fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo ter do leta 1992 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za svoje novinarske dosežke je Tomo Martelanc dvakrat dobil Tomšičevo nagrado
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov