Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vincenc Struppi, Franc Derganc, Danilo Milič
Šišenski hrib in današnji park Tivoli sta že od nekdaj priljubljena kraja Ljubljančanov za oddih in sprehode. To so spoznali že v 16. stoletju, ko so ob robu parka postavili zidani dvor, predhodnika sedanjega Cekinovega gradu. Na današnji dan leta 1601 so poslopje in zemljišče okoli njega kupili jezuiti, po razpustu njihovega reda pa je dvorec postal last ljubljanskega škofa in nato deželnih stanov. Pred njim je bil urejen eden najlepših vrtov oziroma parkov v Ljubljani. Sedanji baročni dvorec je kot nadstropno paviljonsko stavbo na robu parka dal v prvi polovici 18. stoletja postaviti grof Leopold Karel Lamberg.
Dvorec krasijo s pilastri poudarjene fasade ter polkrožno zaključeni portali na pročelju, izjemno lepa pa je baročno poslikana dvorana v nadstropju. Dvorec je prvotno nosil ime po Lambergu, po smrti njegovega sina pa se je vdova omožila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Lovrom Szőgenyjem. Ljubljančani so madžarsko ime lastnika poslovenili (Szögenov – Cegenov) in ga odtlej imenovali Cekinov grad. Med poznejšimi lastniki je bil do konca druge svetovne vojne tudi Peter Kozler, avtor znamenitega zemljevida Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1861 in soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler”, predhodnice današnje Pivovarne Union. Danes je v Cekinovem gradu v parku Tivoli Muzej novejše zgodovine.
—–
Gradbenik VINCENC STRUPPI se je rodil na današnji dan leta 1733 na Kranjskem. Sprva je sodeloval pri graditvi trdnjav na Češkem, nato pa ga je Jožef II. prestavil v Trst, kjer se je odlikoval pri izsuševanju močvirja pri Ogleju. Podobno delo je nadaljeval na Ljubljanskem barju. V Ljubljani je bil tudi revizor načrtov Gabrijela Gruberja pri graditvi prekopa. Ker so Gruberja zaradi prekoračitve stroškov odstavili, je prekop leta 1780 dokončal Vincenc Struppi.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti FRANC DERGANC. 1903. leta je diplomiral na Dunaju ter se nato v kirurgiji izpopolnjeval na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in za slovensko medicinsko terminologijo. 1929. leta je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bila boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
—–
Na današnji dan leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar DANILO MILIČ. Leta 1941 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, nato je sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v redakcijah primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper-Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
—–
STANKO URŠIČ je v letih pred začetkom druge svetovne vojne študiral matematiko in fiziko na univerzi v Padovi. Leta 1940 ga je fašistična oblast zaprla in nato za štiri leta internirala na Siciliji. Po vojni je bil gimnazijski profesor v Postojni, Piranu in Ljubljani, pedagoški svetovalec na Zavodu Socialistične republike Slovenije za šolstvo in predavatelj metodike pouka na pedagoških akademijah v Ljubljani in Novi Gorici. Sam in s sodelavci je napisal vrsto učbenikov in delovnih zvezkov za osnovno šolo; z njimi je uvedel teorijo množic kot osnovo sodobnega pouka matematike. Stanko Urščič se je rodil na današnji dan leta 1917 v Cerknem.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vincenc Struppi, Franc Derganc, Danilo Milič
Šišenski hrib in današnji park Tivoli sta že od nekdaj priljubljena kraja Ljubljančanov za oddih in sprehode. To so spoznali že v 16. stoletju, ko so ob robu parka postavili zidani dvor, predhodnika sedanjega Cekinovega gradu. Na današnji dan leta 1601 so poslopje in zemljišče okoli njega kupili jezuiti, po razpustu njihovega reda pa je dvorec postal last ljubljanskega škofa in nato deželnih stanov. Pred njim je bil urejen eden najlepših vrtov oziroma parkov v Ljubljani. Sedanji baročni dvorec je kot nadstropno paviljonsko stavbo na robu parka dal v prvi polovici 18. stoletja postaviti grof Leopold Karel Lamberg.
Dvorec krasijo s pilastri poudarjene fasade ter polkrožno zaključeni portali na pročelju, izjemno lepa pa je baročno poslikana dvorana v nadstropju. Dvorec je prvotno nosil ime po Lambergu, po smrti njegovega sina pa se je vdova omožila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Lovrom Szőgenyjem. Ljubljančani so madžarsko ime lastnika poslovenili (Szögenov – Cegenov) in ga odtlej imenovali Cekinov grad. Med poznejšimi lastniki je bil do konca druge svetovne vojne tudi Peter Kozler, avtor znamenitega zemljevida Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1861 in soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler”, predhodnice današnje Pivovarne Union. Danes je v Cekinovem gradu v parku Tivoli Muzej novejše zgodovine.
—–
Gradbenik VINCENC STRUPPI se je rodil na današnji dan leta 1733 na Kranjskem. Sprva je sodeloval pri graditvi trdnjav na Češkem, nato pa ga je Jožef II. prestavil v Trst, kjer se je odlikoval pri izsuševanju močvirja pri Ogleju. Podobno delo je nadaljeval na Ljubljanskem barju. V Ljubljani je bil tudi revizor načrtov Gabrijela Gruberja pri graditvi prekopa. Ker so Gruberja zaradi prekoračitve stroškov odstavili, je prekop leta 1780 dokončal Vincenc Struppi.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti FRANC DERGANC. 1903. leta je diplomiral na Dunaju ter se nato v kirurgiji izpopolnjeval na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in za slovensko medicinsko terminologijo. 1929. leta je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bila boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
—–
Na današnji dan leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar DANILO MILIČ. Leta 1941 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, nato je sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v redakcijah primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper-Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
—–
STANKO URŠIČ je v letih pred začetkom druge svetovne vojne študiral matematiko in fiziko na univerzi v Padovi. Leta 1940 ga je fašistična oblast zaprla in nato za štiri leta internirala na Siciliji. Po vojni je bil gimnazijski profesor v Postojni, Piranu in Ljubljani, pedagoški svetovalec na Zavodu Socialistične republike Slovenije za šolstvo in predavatelj metodike pouka na pedagoških akademijah v Ljubljani in Novi Gorici. Sam in s sodelavci je napisal vrsto učbenikov in delovnih zvezkov za osnovno šolo; z njimi je uvedel teorijo množic kot osnovo sodobnega pouka matematike. Stanko Urščič se je rodil na današnji dan leta 1917 v Cerknem.
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov