Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Muršec, Majda Potokar
V začetku 19. stoletja sta na Kranjskem izhajala dva nemška časopisa z enakim naslovom »Laibacher Zeitung«. Prinašala sta predvsem deželne politične novice, dopolnjene s suhoparnimi poročili o vsakodnevnih dogodkih. Nov tip nemškega lista v Ljubljani pa je kot priloga »Laibacher Zeitunga« začel izhajati na današnji dan leta 1804. To je bil »Laibacher Wochenblatt«, časopis »za korist in zabavo«. List ni bil »politični poročevalec«, objavljal je le pesmi, zgodovinsko-topografske članke iz kranjske preteklosti, biografije znanih mož (predvsem Kranjcev), občasno pa tudi knjižna poročila, ocene gledaliških predstav in članke o gospodarstvu, izumih, zdravstvu, modi in etimologiji. »Laibacher Wochenblatt« je izhajal do aprila leta 1810.
—–
Na današnji dan leta 1807 se je v Bišu v okolici Ptuja rodil doktor teologije, publicist in narodni buditelj JOŽEF MURŠEC. Zbiral je narodno blago, razpečeval slovensko in ilirsko literaturo ter bil med aktivnejšimi člani leta 1838 ustanovljene Slovanske čitalnice. Sloves prvega pomembnejšega slovenskega časnikarja si je Jožef Muršec prislužil s članki, v katerih je z naravnim in ne z zgodovinskim pravom utemeljeval pravico do neoviranega razvoja maternega jezika, ki edini zagotavlja nadaljnji obstoj naroda.
—–
Gledališka in filmska igralka MAJDA POTOKAR je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca »Na svoji zemlji« leta 1948 prek »Samorastnikov« in »Rdečega klasja« do filmov »Ne joči, Peter«, »To so gadi« in še nekaterih. Igrala je v številnih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah.
Majda Potokar je za svoje stvaritve dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Na osnovi odloka cesarice Marije Terezije so leta 1754 v Trstu ustanovili navtično šolo oziroma prvo javno pomorsko šolo na severnem Jadranu nasploh. Že med prvimi dvajsetimi študenti, večinoma Tržačani, je bilo tudi nekaj takih, ki so govorili kranjski jezik, kar je takrat pomenilo, da so Slovenci. Do leta 1918, ko je bil Trst odrezan od svojega avstro-ogrskega zaledja, je na njej končalo šolanje kar lepo število pomorščakov slovenskega rodu; mnogi so pozneje na šoli tudi poučevali ter pisali knjige in priročnike za pomorce.
Do začetka druge svetovne vojne so slovenski fantje odhajali na šolanje za pomorščake trgovske mornarice predvsem v Bakar, Split, Dubrovnik in Kotor, leta 1945 pa je poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko izdalo odlok o ustanovitvi slovenske pomorske akademije v Bárkovljah pri Trstu. Odlok je bil realiziran šele dve leti pozneje, na današnji dan pred 72-imi leti, ko je v Semedeli pri Kopru odprla vrata Slovenska pomorska akademija z navtičnim, strojnim in ladjedelskim odsekom. Od leta 1995 njeno delo nadaljuje Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Muršec, Majda Potokar
V začetku 19. stoletja sta na Kranjskem izhajala dva nemška časopisa z enakim naslovom »Laibacher Zeitung«. Prinašala sta predvsem deželne politične novice, dopolnjene s suhoparnimi poročili o vsakodnevnih dogodkih. Nov tip nemškega lista v Ljubljani pa je kot priloga »Laibacher Zeitunga« začel izhajati na današnji dan leta 1804. To je bil »Laibacher Wochenblatt«, časopis »za korist in zabavo«. List ni bil »politični poročevalec«, objavljal je le pesmi, zgodovinsko-topografske članke iz kranjske preteklosti, biografije znanih mož (predvsem Kranjcev), občasno pa tudi knjižna poročila, ocene gledaliških predstav in članke o gospodarstvu, izumih, zdravstvu, modi in etimologiji. »Laibacher Wochenblatt« je izhajal do aprila leta 1810.
—–
Na današnji dan leta 1807 se je v Bišu v okolici Ptuja rodil doktor teologije, publicist in narodni buditelj JOŽEF MURŠEC. Zbiral je narodno blago, razpečeval slovensko in ilirsko literaturo ter bil med aktivnejšimi člani leta 1838 ustanovljene Slovanske čitalnice. Sloves prvega pomembnejšega slovenskega časnikarja si je Jožef Muršec prislužil s članki, v katerih je z naravnim in ne z zgodovinskim pravom utemeljeval pravico do neoviranega razvoja maternega jezika, ki edini zagotavlja nadaljnji obstoj naroda.
—–
Gledališka in filmska igralka MAJDA POTOKAR je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca »Na svoji zemlji« leta 1948 prek »Samorastnikov« in »Rdečega klasja« do filmov »Ne joči, Peter«, »To so gadi« in še nekaterih. Igrala je v številnih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah.
Majda Potokar je za svoje stvaritve dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Na osnovi odloka cesarice Marije Terezije so leta 1754 v Trstu ustanovili navtično šolo oziroma prvo javno pomorsko šolo na severnem Jadranu nasploh. Že med prvimi dvajsetimi študenti, večinoma Tržačani, je bilo tudi nekaj takih, ki so govorili kranjski jezik, kar je takrat pomenilo, da so Slovenci. Do leta 1918, ko je bil Trst odrezan od svojega avstro-ogrskega zaledja, je na njej končalo šolanje kar lepo število pomorščakov slovenskega rodu; mnogi so pozneje na šoli tudi poučevali ter pisali knjige in priročnike za pomorce.
Do začetka druge svetovne vojne so slovenski fantje odhajali na šolanje za pomorščake trgovske mornarice predvsem v Bakar, Split, Dubrovnik in Kotor, leta 1945 pa je poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko izdalo odlok o ustanovitvi slovenske pomorske akademije v Bárkovljah pri Trstu. Odlok je bil realiziran šele dve leti pozneje, na današnji dan pred 72-imi leti, ko je v Semedeli pri Kopru odprla vrata Slovenska pomorska akademija z navtičnim, strojnim in ladjedelskim odsekom. Od leta 1995 njeno delo nadaljuje Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu.
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov