Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

05.03.2019


Ivan Navratil, Zorko Jelinčič, France Vodnik

Na današnji dan leta 1825 se je v Metliki rodil urednik, slovničar in narodopisec IVAN NAVRATIL.  Leta 1845 je v Ljubljani končal filozofski licej in tri leta pozneje ustanovil ter urejal mladinski poučni in leposlovni tednik “Vedež”. Nato je na Dunaju sodeloval s Cigaletom in Miklošičem pri prevajanju pravne terminologije ter pomagal pri sestavljanju slovenskih beril za višje razrede gimnazije. Nabiral je jezikoslovno in etnološko gradivo, posebej iz Bele krajine, ter svoja spoznanja primerjal in razlagal s pojavi od drugod. Posebno znan je njegov spis o življenju in delu Jerneja Kopitarja iz leta 1880. Urednik, slovničar in narodopisec Ivan Navratil si je ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika.

—–

Narodni delavec ZORKO JELINČIČ je leta 1918 maturiral na idrijski realki in nato študiral na filozofskih fakultetah v Ljubljani in Padovi. Kot tajnik Zveze prosvetnih društev v Gorici je od leta 1924 organiziral liberalna kulturna društva na Goriškem in bil tudi med ustanovitelji in voditelji ilegalne narodnorevolucionarne organizacije TIGR (to je: Trst, Istra, Gorica, Reka). Leta 1930 so ga fašistične oblasti aretirale; pred posebnim sodiščem v Rimu so ga obsodili na 20 let ječe. Po devetih letih so ga izpustili, a so ga kmalu po izbruhu 2. svetovne vojne internirali v Isernio, od tam pa se je leta 1943 prebil do partizanov. Po vojni je živel v Trstu, sodeloval v slovenskih organizacijah in bil med pobudniki za nastanek etnografskega zemljevida “Tržaško ozemlje s krajevnimi in ledinskimi imeni”.

Zorko Jelinčič je bil tudi izvrsten planinec, alpinist in jamar. V Tolminu je ustanovil planinsko društvo in ga po mrežastem pripomočku za hojo po snegu imenoval “Krpelj”. Društvo je nasledilo leta 1896 ustanovljeno soško podružnico Slovenskega planinskega društva, ki jo je leta 1928 fašizem zatrl. Krpljevci niso bili le planinci, predvsem so bili rodoljubi. Nekateri so bili tudi tigrovci in planinska ter jamarska dejavnost sta jim bili pretveza za njihovo ilegalno revolucionarno delo. Planine nad Sočo so postale zavetje za dijaške kongrese in tečaje. Krpljevci so prek gora tovorili literaturo za prosvetna društva in propagandno gradivo. Tudi v podzemlju niso imeli le ilegalnih sestankov ob svečah, pač pa so še jamarili in raziskali nekaj jam. Narodni delavec Zorko Jelinčič se je rodil na današnji dan leta 1900 v Logu pod Mangartom.

—–

Pesnik, kritik, esejist in prevajalec  FRANCE  VODNIK  je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se nato izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva “Mladi PEN” ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, nato pa so ga internirali v Italiji.

Leta 1932 je z zbirko “Borivec z Bogom” odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije “Križ na gori”. Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo, predvsem iz poljske književnosti, je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil na današnji dan leta 1903 v Podutiku v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

05.03.2019


Ivan Navratil, Zorko Jelinčič, France Vodnik

Na današnji dan leta 1825 se je v Metliki rodil urednik, slovničar in narodopisec IVAN NAVRATIL.  Leta 1845 je v Ljubljani končal filozofski licej in tri leta pozneje ustanovil ter urejal mladinski poučni in leposlovni tednik “Vedež”. Nato je na Dunaju sodeloval s Cigaletom in Miklošičem pri prevajanju pravne terminologije ter pomagal pri sestavljanju slovenskih beril za višje razrede gimnazije. Nabiral je jezikoslovno in etnološko gradivo, posebej iz Bele krajine, ter svoja spoznanja primerjal in razlagal s pojavi od drugod. Posebno znan je njegov spis o življenju in delu Jerneja Kopitarja iz leta 1880. Urednik, slovničar in narodopisec Ivan Navratil si je ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika.

—–

Narodni delavec ZORKO JELINČIČ je leta 1918 maturiral na idrijski realki in nato študiral na filozofskih fakultetah v Ljubljani in Padovi. Kot tajnik Zveze prosvetnih društev v Gorici je od leta 1924 organiziral liberalna kulturna društva na Goriškem in bil tudi med ustanovitelji in voditelji ilegalne narodnorevolucionarne organizacije TIGR (to je: Trst, Istra, Gorica, Reka). Leta 1930 so ga fašistične oblasti aretirale; pred posebnim sodiščem v Rimu so ga obsodili na 20 let ječe. Po devetih letih so ga izpustili, a so ga kmalu po izbruhu 2. svetovne vojne internirali v Isernio, od tam pa se je leta 1943 prebil do partizanov. Po vojni je živel v Trstu, sodeloval v slovenskih organizacijah in bil med pobudniki za nastanek etnografskega zemljevida “Tržaško ozemlje s krajevnimi in ledinskimi imeni”.

Zorko Jelinčič je bil tudi izvrsten planinec, alpinist in jamar. V Tolminu je ustanovil planinsko društvo in ga po mrežastem pripomočku za hojo po snegu imenoval “Krpelj”. Društvo je nasledilo leta 1896 ustanovljeno soško podružnico Slovenskega planinskega društva, ki jo je leta 1928 fašizem zatrl. Krpljevci niso bili le planinci, predvsem so bili rodoljubi. Nekateri so bili tudi tigrovci in planinska ter jamarska dejavnost sta jim bili pretveza za njihovo ilegalno revolucionarno delo. Planine nad Sočo so postale zavetje za dijaške kongrese in tečaje. Krpljevci so prek gora tovorili literaturo za prosvetna društva in propagandno gradivo. Tudi v podzemlju niso imeli le ilegalnih sestankov ob svečah, pač pa so še jamarili in raziskali nekaj jam. Narodni delavec Zorko Jelinčič se je rodil na današnji dan leta 1900 v Logu pod Mangartom.

—–

Pesnik, kritik, esejist in prevajalec  FRANCE  VODNIK  je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se nato izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva “Mladi PEN” ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, nato pa so ga internirali v Italiji.

Leta 1932 je z zbirko “Borivec z Bogom” odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije “Križ na gori”. Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo, predvsem iz poljske književnosti, je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil na današnji dan leta 1903 v Podutiku v Ljubljani.


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


20.08.2022

Na današnji dan 20. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 41 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov