Ivan Navratil, Zorko Jelinčič, France Vodnik

Na današnji dan leta 1825 se je v Metliki rodil urednik, slovničar in narodopisec IVAN NAVRATIL.  Leta 1845 je v Ljubljani končal filozofski licej in tri leta pozneje ustanovil ter urejal mladinski poučni in leposlovni tednik “Vedež”. Nato je na Dunaju sodeloval s Cigaletom in Miklošičem pri prevajanju pravne terminologije ter pomagal pri sestavljanju slovenskih beril za višje razrede gimnazije. Nabiral je jezikoslovno in etnološko gradivo, posebej iz Bele krajine, ter svoja spoznanja primerjal in razlagal s pojavi od drugod. Posebno znan je njegov spis o življenju in delu Jerneja Kopitarja iz leta 1880. Urednik, slovničar in narodopisec Ivan Navratil si je ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika.

—–

Narodni delavec ZORKO JELINČIČ je leta 1918 maturiral na idrijski realki in nato študiral na filozofskih fakultetah v Ljubljani in Padovi. Kot tajnik Zveze prosvetnih društev v Gorici je od leta 1924 organiziral liberalna kulturna društva na Goriškem in bil tudi med ustanovitelji in voditelji ilegalne narodnorevolucionarne organizacije TIGR (to je: Trst, Istra, Gorica, Reka). Leta 1930 so ga fašistične oblasti aretirale; pred posebnim sodiščem v Rimu so ga obsodili na 20 let ječe. Po devetih letih so ga izpustili, a so ga kmalu po izbruhu 2. svetovne vojne internirali v Isernio, od tam pa se je leta 1943 prebil do partizanov. Po vojni je živel v Trstu, sodeloval v slovenskih organizacijah in bil med pobudniki za nastanek etnografskega zemljevida “Tržaško ozemlje s krajevnimi in ledinskimi imeni”.

Zorko Jelinčič je bil tudi izvrsten planinec, alpinist in jamar. V Tolminu je ustanovil planinsko društvo in ga po mrežastem pripomočku za hojo po snegu imenoval “Krpelj”. Društvo je nasledilo leta 1896 ustanovljeno soško podružnico Slovenskega planinskega društva, ki jo je leta 1928 fašizem zatrl. Krpljevci niso bili le planinci, predvsem so bili rodoljubi. Nekateri so bili tudi tigrovci in planinska ter jamarska dejavnost sta jim bili pretveza za njihovo ilegalno revolucionarno delo. Planine nad Sočo so postale zavetje za dijaške kongrese in tečaje. Krpljevci so prek gora tovorili literaturo za prosvetna društva in propagandno gradivo. Tudi v podzemlju niso imeli le ilegalnih sestankov ob svečah, pač pa so še jamarili in raziskali nekaj jam. Narodni delavec Zorko Jelinčič se je rodil na današnji dan leta 1900 v Logu pod Mangartom.

—–

Pesnik, kritik, esejist in prevajalec  FRANCE  VODNIK  je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se nato izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva “Mladi PEN” ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, nato pa so ga internirali v Italiji.

Leta 1932 je z zbirko “Borivec z Bogom” odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije “Križ na gori”. Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo, predvsem iz poljske književnosti, je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil na današnji dan leta 1903 v Podutiku v Ljubljani.