Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Joseph Wattmann, Josip Stritar, Vladimir Ravnihar, Floris Oblak
JOSEPH WATTMANN je leta 1810 na Dunaju končal študij medicine z magisterijem iz kirurgije in porodništva. V letih od 1816 do 18 je bil profesor teoretične in praktične kirurgije na Mediko-kirurškem liceju in hkrati kirurg v bolnišnici na Ajdovščini v Ljubljani. S svojim delom je zelo pripomogel k razvoju klinične kirurgije na slovenskem ozemlju. Pozneje se je v Innsbrucku in na Dunaju uveljavil kot izvrsten kirurg, ki je v prakso uvajal nove operacije. Joseph Wattman se je rodil na današnji dan pred 230-imi leti v Langbathu v Avstriji.
—–
Pesnik, pripovednik in urednik JOSIP STRITAR se je rodil na današnji dan leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in bil tam v profesorski službi vse do upokojitve. Čeprav je bil sošolec gimnazijcev, ki so skrivaj izdajali literarno glasilo “Vaje”, Levstikov prijatelj in eden izmed vodilnih mladoslovencev, je bil v primerjavi s sodobniki izjema. Bil je gosposki, svetovljanski, razgledan, hkrati pa konservativen v odnosu do novih literarnih tokov.
Stritar je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike. Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, slovstveno kritiko, s satiro in z mladinskim pripovedništvom. Ustvarjal je v obdobju med Jenkom in Gregorčičem, v svoji dobi pa je zaradi dovršene oblike veljal za vodilnega slovenskega pesnika. Pomembno vrednost ohranjata predvsem njegovi esejistična in kritična proza. Čeprav je precejšen del svojega življenja preživel na Dunaju, je Ljubljana Josipu Stritarju ob njegovi 70 letnici podelila naslov častnega meščana in eno od ulic v starem delu mesta, Špitalsko, poimenovala po njem.
—–
Na današnji dan leta 1871 se je v Ljubljani rodil pravnik, politik in publicist VLADIMIR RAVNIHAR. Med drugim je bil ustanovitelj “Slovenskega ferialnega društva Sava” in njegov prvi predsednik, soustanovitelj izobraževalnega društva “Akademija”, odbornik Dramskega društva in Slovenske matice ter predsednik Glasbene matice. Bil je tudi član sokolskih društev, v letih od 1922 do 24 pa je bil med drugim tudi starosta Jugoslovanske sokolske zveze.
Politično je začel delovati v okviru liberalne Narodno napredne stranke in bil na njeni listi leta 1911 izbran v dunajski državni zbor. Vstopil je v Jugoslovanski klub in bil med podpisniki majniške deklaracije iz leta 1917. V naslednjih letih je opravljal nekaj pomembnih funkcij, pozneje pa je bil tudi član senata Kraljevine Jugoslavije. Od februarja do decembra leta 1935 je bil ljubljanski župan, nato pa še sedem let podžupan. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil Vladimir Ravnihar od oktobra 1944 do konca vojne zaprt.
—–
Slikar in grafik FLORIS OBLÁK sodi med najizrazitejše umetnike iz prve generacije povojnih likovnih ustvarjalcev, ki so doštudirali na ljubljanski akademiji za upodabljajočo umetnost; leta 1951 je končal tudi specialko za grafiko. V zgodnjem obdobju sta v njegovih delih prevladovala značilna stilizacija, sicer še vedno v mejah realnosti, in estetsko občuten droben barvni nanos. Pozneje je prešel na realnejše in natančnejše oblike, ki se jim v vsebinsko različnih simbolnih povezavah pridružijo geometrijske prvine in sestavine sodobne tehnološke civilizacije. V zadnjem obdobju svojega ustvarjanja se je posvečal motiviki sarkofagov, klasičnih tihožitij in pravoslavnih ikon. Leta 1967 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Floris Oblák se je rodil na današnji dan leta 1924 na Vrhniki.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Joseph Wattmann, Josip Stritar, Vladimir Ravnihar, Floris Oblak
JOSEPH WATTMANN je leta 1810 na Dunaju končal študij medicine z magisterijem iz kirurgije in porodništva. V letih od 1816 do 18 je bil profesor teoretične in praktične kirurgije na Mediko-kirurškem liceju in hkrati kirurg v bolnišnici na Ajdovščini v Ljubljani. S svojim delom je zelo pripomogel k razvoju klinične kirurgije na slovenskem ozemlju. Pozneje se je v Innsbrucku in na Dunaju uveljavil kot izvrsten kirurg, ki je v prakso uvajal nove operacije. Joseph Wattman se je rodil na današnji dan pred 230-imi leti v Langbathu v Avstriji.
—–
Pesnik, pripovednik in urednik JOSIP STRITAR se je rodil na današnji dan leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in bil tam v profesorski službi vse do upokojitve. Čeprav je bil sošolec gimnazijcev, ki so skrivaj izdajali literarno glasilo “Vaje”, Levstikov prijatelj in eden izmed vodilnih mladoslovencev, je bil v primerjavi s sodobniki izjema. Bil je gosposki, svetovljanski, razgledan, hkrati pa konservativen v odnosu do novih literarnih tokov.
Stritar je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike. Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, slovstveno kritiko, s satiro in z mladinskim pripovedništvom. Ustvarjal je v obdobju med Jenkom in Gregorčičem, v svoji dobi pa je zaradi dovršene oblike veljal za vodilnega slovenskega pesnika. Pomembno vrednost ohranjata predvsem njegovi esejistična in kritična proza. Čeprav je precejšen del svojega življenja preživel na Dunaju, je Ljubljana Josipu Stritarju ob njegovi 70 letnici podelila naslov častnega meščana in eno od ulic v starem delu mesta, Špitalsko, poimenovala po njem.
—–
Na današnji dan leta 1871 se je v Ljubljani rodil pravnik, politik in publicist VLADIMIR RAVNIHAR. Med drugim je bil ustanovitelj “Slovenskega ferialnega društva Sava” in njegov prvi predsednik, soustanovitelj izobraževalnega društva “Akademija”, odbornik Dramskega društva in Slovenske matice ter predsednik Glasbene matice. Bil je tudi član sokolskih društev, v letih od 1922 do 24 pa je bil med drugim tudi starosta Jugoslovanske sokolske zveze.
Politično je začel delovati v okviru liberalne Narodno napredne stranke in bil na njeni listi leta 1911 izbran v dunajski državni zbor. Vstopil je v Jugoslovanski klub in bil med podpisniki majniške deklaracije iz leta 1917. V naslednjih letih je opravljal nekaj pomembnih funkcij, pozneje pa je bil tudi član senata Kraljevine Jugoslavije. Od februarja do decembra leta 1935 je bil ljubljanski župan, nato pa še sedem let podžupan. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil Vladimir Ravnihar od oktobra 1944 do konca vojne zaprt.
—–
Slikar in grafik FLORIS OBLÁK sodi med najizrazitejše umetnike iz prve generacije povojnih likovnih ustvarjalcev, ki so doštudirali na ljubljanski akademiji za upodabljajočo umetnost; leta 1951 je končal tudi specialko za grafiko. V zgodnjem obdobju sta v njegovih delih prevladovala značilna stilizacija, sicer še vedno v mejah realnosti, in estetsko občuten droben barvni nanos. Pozneje je prešel na realnejše in natančnejše oblike, ki se jim v vsebinsko različnih simbolnih povezavah pridružijo geometrijske prvine in sestavine sodobne tehnološke civilizacije. V zadnjem obdobju svojega ustvarjanja se je posvečal motiviki sarkofagov, klasičnih tihožitij in pravoslavnih ikon. Leta 1967 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Floris Oblák se je rodil na današnji dan leta 1924 na Vrhniki.
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov