Janez Bole, Sueški prekop, prva zbirka Narodne galerije

Pred 150-imi leti odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.

Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko  “družinsko in moralno škodo”, saj so številni možje z otroki ostali v domovini sami. A  boljši  zaslužek  v  Egiptu  kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.

—–

Še pred koncem prve svetovne vojne so nekateri likovni ustvarjalci in kritiki s trdnim upanjem, da se bodo po vojni razmere spremenile, poleti 1918. leta začeli akcijo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. Društvo, ki naj bi skrbelo za ohranitev slovenskega likovnega spomina, je prvo zbirko Narodne galerije za obiskovalce odprlo na današnji dan pred sto leti v prostorih ljubljanske Kresije.

Ogled je bil mogoč le dvakrat na teden, v prvih desetih mesecih pa si je razstavo ogledalo 600 obiskovalcev.  Po mnenju pisca v časniku “Slovenski narod” je bil to “žalosten kulturni pojav”, saj je Ljubljana štela takrat 70.000 prebivalcev, a po vabilih, objavljenih v časopisih, se je v naslednjih petih mesecih v društvo včlanilo le 25 ljubiteljev umetnosti. Naslednje leto so zbirko v Kresiji dopolnili, tako da je dajala pregled slovenskega slikarstva od časov bratov Šubic do sodobnikov, članstvo v društvu Narodna galerija se je okrepilo, pa tudi obisk razstave se je povečal.

—–

Dirigent  JANEZ  BOLE  je leta 1948 diplomiral iz slavistike na filozofski fakulteti, pozneje pa še iz dirigiranja na Akademiji za glasbo.  25 let je na Srednji glasbeni in baletni šoli ter 20 let na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučeval zborovsko petje in dirigiranje. Ustanovil ali na novo oblikoval in vodil je 21 zborov (med temi so bili tudi Slovenski oktet, Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča, zbor Slovenske filharmonije in Slovenski madrigalisti) in z njimi nastopil na približno 2200 koncertih doma in v tujini.

Pomembno je vplival na programsko in interpretativno rast zborovske poustvarjalnosti v Sloveniji. Med drugim je posnel prvo ploščo Slovenskega okteta; ta je leta 1954 izšla v Švici. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado in bronasti častni znak svobode Republike Slovenije. Janez Bole se je rodil na današnji dan pred sto leti na Brezjah na Gorenjskem.

—–

Hišo, po domače pri Ribiču imenovano, v Vrbi na Gorenjskem, v kateri se je pred 219-imi leti rodil pesnik France Prešeren, so postavili v 16. stoletju. Verjetno je bila delno še lesena, zidani so bili samo klet, veža in gospodarski prostor. Ob Prešernovem rojstvu je bila verjetno že vsa pozidana, današnja podoba hiše pa je nastala po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo. Akcijo za odkup Prešernove hiše je leta 1937 začel odbor, ki mu je predsedoval pisatelj Fran Saleški Finžgar. Večino denarja je zbrala šolska mladina in na današnji dan leta 1937 je bila s takratno lastnico sklenjena pogodba o odkupu. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je tako postala naš prvi varovani kulturni spomenik.