Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Melita Pivec Stele, Pavle Kalan, Jože Pučnik, kopališče na Novem trgu
Najstarejši dokument, ki omenja kopališče v Ljubljani, je iz leta 1260. To je listina koroškega vojvode Ulrika, ki je gornjegraškim benediktincem podaril hišo in kopališče v Ljubljani. Datum 9. marec 1537 pa nosi listina, ki omenja kopališče na Novem trgu, v bližini današnjega lokala Zlata ladjica. To naj bi bilo “zgornje kopališče”, “spodnje” pa je bilo nekje na današnjem Vodnikovem trgu. Med Ljubljančani so bila kurjena javna kopališča tako priljubljena, da so takrat, ko so jih drugod zaradi širjenja nalezljivih bolezni zapirali, v mestu slavnostno odprli še četrto. V dobi baroka in rokokoja, ko je prišla moda napudranih lic in pričesk, so javna kopališča začela propadati. Puder in voda se pač izključujeta, zato sta bili bogatim ljudem in plemstvu za snago telesa dovolj le mokra brisača in kolonjska voda.
—–
Zgodovinarka in bibliotekarka MELITA PIVEC STELE je napisala temeljno delo o gospodarstvu Napoleonovih Ilirskih provinc. Rodila se je na današnji dan leta 1894 na Dunaju; tam je leta 1919 diplomirala iz zgodovine, doktorirala pa leta 1931 v Parizu iz gospodarskega prava. Pripadala je prvi generaciji slovenskih izobraženk. Od leta 1920 do leta 1950 je bila višja bibliotekarka v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, od leta 1951 pa sodelavka Inštituta za zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Melita Pivec Stele je prejela tudi Čopovo diplomo.
—–
Glasbeni pedagog in skladatelj PAVLE KALAN je znan predvsem po priredbah otroških pesmi in skladb za Orffov instrumentarij. Med študijem na ljubljanski glasbeni akademiji je bil glasbeni redaktor na Radiu Ljubljana, po diplomi iz muzikologije pa so sledila leta pedagoškega dela v Ljubljani, Murski Soboti in Tolminu. Kot skladatelj je ustvarjal enoglasne pesmi z instrumentalno spremljavo, zborovske za različne sestave, klavirske skladbe ter scensko glasbo, kot publicist pa je pisal o pevski in glasbeni vzgoji, o delu z Orffovim instrumentarijem ter o glasbeni pedagogiki. Pavle Kalan se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Sociolog in politik JOŽE PUČNIK je leta 1958 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in svetovne književnosti ter se na njej zaposlil kot asistent. Po nekaj letih je bil kot avtor kritičnih razprav v »Reviji 57« zaradi sovražne propagande obsojen na devet let zapora. Po pogojnem odpustu je začel dopisovati v »Perspektive«, bil znova aretiran in po prestanem zaporu je leta 1966 odšel v Zvezno republiko Nemčijo.
Ker mu je bila diploma ob aretaciji odvzeta, je leta 1971 na univerzi v Hamburgu doktoriral iz sociologije, pedagogike in filozofije ter postal višji akademski svetnik. Leta 1989 je sodeloval pri ustanavljanju Socialdemokratske zveze (pozneje se je preimenovala v Socialdemokratsko stranko) in bil štiri leta njen predsednik. Predsedoval je tudi Demokratični opoziciji Slovenije in bil leta 1990 njen kandidat na volitvah za predsednika republike, dve leti pozneje pa je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Jože Pučnik je poleg številnih strokovnih člankov v Nemčiji in pretežno političnih v Sloveniji objavil tudi knjigi »Članki in spomini« ter »Kultura, družba in tehnologija«. Leta 2006 je bil odlikovan z redom Republike Slovenije za izredne zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Melita Pivec Stele, Pavle Kalan, Jože Pučnik, kopališče na Novem trgu
Najstarejši dokument, ki omenja kopališče v Ljubljani, je iz leta 1260. To je listina koroškega vojvode Ulrika, ki je gornjegraškim benediktincem podaril hišo in kopališče v Ljubljani. Datum 9. marec 1537 pa nosi listina, ki omenja kopališče na Novem trgu, v bližini današnjega lokala Zlata ladjica. To naj bi bilo “zgornje kopališče”, “spodnje” pa je bilo nekje na današnjem Vodnikovem trgu. Med Ljubljančani so bila kurjena javna kopališča tako priljubljena, da so takrat, ko so jih drugod zaradi širjenja nalezljivih bolezni zapirali, v mestu slavnostno odprli še četrto. V dobi baroka in rokokoja, ko je prišla moda napudranih lic in pričesk, so javna kopališča začela propadati. Puder in voda se pač izključujeta, zato sta bili bogatim ljudem in plemstvu za snago telesa dovolj le mokra brisača in kolonjska voda.
—–
Zgodovinarka in bibliotekarka MELITA PIVEC STELE je napisala temeljno delo o gospodarstvu Napoleonovih Ilirskih provinc. Rodila se je na današnji dan leta 1894 na Dunaju; tam je leta 1919 diplomirala iz zgodovine, doktorirala pa leta 1931 v Parizu iz gospodarskega prava. Pripadala je prvi generaciji slovenskih izobraženk. Od leta 1920 do leta 1950 je bila višja bibliotekarka v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, od leta 1951 pa sodelavka Inštituta za zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Melita Pivec Stele je prejela tudi Čopovo diplomo.
—–
Glasbeni pedagog in skladatelj PAVLE KALAN je znan predvsem po priredbah otroških pesmi in skladb za Orffov instrumentarij. Med študijem na ljubljanski glasbeni akademiji je bil glasbeni redaktor na Radiu Ljubljana, po diplomi iz muzikologije pa so sledila leta pedagoškega dela v Ljubljani, Murski Soboti in Tolminu. Kot skladatelj je ustvarjal enoglasne pesmi z instrumentalno spremljavo, zborovske za različne sestave, klavirske skladbe ter scensko glasbo, kot publicist pa je pisal o pevski in glasbeni vzgoji, o delu z Orffovim instrumentarijem ter o glasbeni pedagogiki. Pavle Kalan se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
—–
Sociolog in politik JOŽE PUČNIK je leta 1958 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in svetovne književnosti ter se na njej zaposlil kot asistent. Po nekaj letih je bil kot avtor kritičnih razprav v »Reviji 57« zaradi sovražne propagande obsojen na devet let zapora. Po pogojnem odpustu je začel dopisovati v »Perspektive«, bil znova aretiran in po prestanem zaporu je leta 1966 odšel v Zvezno republiko Nemčijo.
Ker mu je bila diploma ob aretaciji odvzeta, je leta 1971 na univerzi v Hamburgu doktoriral iz sociologije, pedagogike in filozofije ter postal višji akademski svetnik. Leta 1989 je sodeloval pri ustanavljanju Socialdemokratske zveze (pozneje se je preimenovala v Socialdemokratsko stranko) in bil štiri leta njen predsednik. Predsedoval je tudi Demokratični opoziciji Slovenije in bil leta 1990 njen kandidat na volitvah za predsednika republike, dve leti pozneje pa je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Jože Pučnik je poleg številnih strokovnih člankov v Nemčiji in pretežno političnih v Sloveniji objavil tudi knjigi »Članki in spomini« ter »Kultura, družba in tehnologija«. Leta 2006 je bil odlikovan z redom Republike Slovenije za izredne zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov