Melita Pivec Stele, Pavle Kalan, Jože Pučnik, kopališče na Novem trgu

Najstarejši dokument, ki omenja kopališče v Ljubljani, je iz leta 1260. To je listina koroškega vojvode Ulrika, ki je gornjegraškim benediktincem podaril hišo in kopališče v Ljubljani. Datum 9. marec 1537 pa nosi listina, ki omenja kopališče na Novem trgu, v bližini današnjega lokala Zlata ladjica. To naj bi bilo “zgornje kopališče”, “spodnje” pa je bilo nekje na današnjem Vodnikovem trgu. Med Ljubljančani so bila kurjena javna kopališča tako priljubljena, da so takrat, ko so jih drugod zaradi širjenja nalezljivih bolezni zapirali, v mestu slavnostno odprli še četrto. V dobi baroka in rokokoja, ko je prišla moda napudranih lic in pričesk, so javna kopališča začela propadati. Puder in voda se pač izključujeta, zato sta bili bogatim ljudem in plemstvu za snago telesa dovolj le mokra brisača in kolonjska voda.

—–

Zgodovinarka in bibliotekarka MELITA PIVEC STELE je napisala temeljno delo o gospodarstvu Napoleonovih Ilirskih provinc. Rodila se je na današnji dan leta 1894 na Dunaju; tam je leta 1919 diplomirala iz zgodovine, doktorirala pa  leta 1931 v Parizu iz gospodarskega prava. Pripadala je prvi generaciji slovenskih izobraženk. Od leta 1920 do leta 1950 je bila višja bibliotekarka v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, od leta 1951 pa sodelavka Inštituta za zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti.  Melita Pivec Stele je prejela tudi Čopovo diplomo.

—–

Glasbeni  pedagog  in  skladatelj  PAVLE  KALAN  je znan predvsem po priredbah otroških pesmi in skladb za Orffov instrumentarij. Med študijem na ljubljanski glasbeni akademiji je bil glasbeni redaktor na Radiu Ljubljana, po diplomi iz muzikologije pa so sledila leta pedagoškega dela v Ljubljani, Murski Soboti in Tolminu. Kot skladatelj je ustvarjal enoglasne pesmi z instrumentalno spremljavo, zborovske za različne sestave, klavirske skladbe ter scensko glasbo, kot publicist pa je pisal o pevski in glasbeni vzgoji, o delu z Orffovim instrumentarijem ter o glasbeni pedagogiki. Pavle Kalan se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.

—–

Sociolog  in  politik  JOŽE  PUČNIK  je leta 1958 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in svetovne književnosti ter se na njej zaposlil kot asistent. Po nekaj letih je bil kot avtor kritičnih razprav v »Reviji 57« zaradi sovražne propagande obsojen na devet let zapora. Po pogojnem odpustu je začel dopisovati v »Perspektive«, bil znova aretiran in po prestanem zaporu je leta 1966 odšel v Zvezno republiko Nemčijo.

Ker mu je bila diploma ob aretaciji odvzeta, je leta 1971 na univerzi v Hamburgu  doktoriral iz sociologije, pedagogike in filozofije ter postal višji akademski svetnik. Leta 1989 je sodeloval pri ustanavljanju Socialdemokratske zveze (pozneje se je preimenovala v Socialdemokratsko stranko) in bil štiri leta njen predsednik.  Predsedoval je tudi Demokratični opoziciji Slovenije in bil leta 1990 njen kandidat na volitvah za predsednika republike, dve leti pozneje pa je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Jože Pučnik je poleg številnih strokovnih člankov v Nemčiji in pretežno političnih v Sloveniji objavil tudi  knjigi »Članki in spomini« ter »Kultura, družba in tehnologija«. Leta 2006 je bil odlikovan z redom Republike Slovenije za izredne zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.