Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pavla Renzenberg, Joka Jože Žigon, France Dobrovoljc, Mirko Strehovec
Učiteljica PAVLA plemenita RENZENBERG je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.
Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih, enakomerno debelih, na koncih pa nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. Skupaj s še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1847 v Ljubljani.
—–
Dramatik in literarni zgodovinar JOKA JOŽE ŽIGON je bil v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne na fronti, po študiju slavistike v Zagrebu in Ljubljani je delal v prosveti, med drugo svetovno vojno pa je bil v internaciji in nato v partizanih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je napisal več gledaliških del, med njimi »Kadar se utrga oblak«, »Mogoče pa so jabolka zares zastonj!« in »Nikoli več vojske!« ter objavil monografijo o zgodovini Slovenske matice z naslovom »Veliko pismo slovenske duhovne združitve«. Napisal je tudi več razprav o Trubarjevem in Prešernovem življenju in delu ter nekaj bibliografskih prispevkov k literarni zgodovini 16. stoletja. Joka Jože Žigon se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škofji Loki.
—–
Bibliograf in literarni zgodovinar FRANCE DOBROVOLJC je leta 1930 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato izpopolnjeval na sloviti Sorboni v Parizu. Pozneje je bil profesor v Ljubljani in Mariboru, v letih od 1948 do 1974 pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Težišče njegovega strokovnega in raziskovalnega dela je bilo preučevanje del Ivana Cankarja, slovenske književnosti v dobi francoske Ilirije in njenih odmevov v leposlovju, pa tudi leksikografija in posredovanje slovenske književnosti drugim jugoslovanskim narodom. Sodeloval je pri pripravi več leksikonov in enciklopedij. France Dobrovoljc se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas MIRKO STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o veliko športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pavla Renzenberg, Joka Jože Žigon, France Dobrovoljc, Mirko Strehovec
Učiteljica PAVLA plemenita RENZENBERG je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.
Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih, enakomerno debelih, na koncih pa nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. Skupaj s še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1847 v Ljubljani.
—–
Dramatik in literarni zgodovinar JOKA JOŽE ŽIGON je bil v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne na fronti, po študiju slavistike v Zagrebu in Ljubljani je delal v prosveti, med drugo svetovno vojno pa je bil v internaciji in nato v partizanih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je napisal več gledaliških del, med njimi »Kadar se utrga oblak«, »Mogoče pa so jabolka zares zastonj!« in »Nikoli več vojske!« ter objavil monografijo o zgodovini Slovenske matice z naslovom »Veliko pismo slovenske duhovne združitve«. Napisal je tudi več razprav o Trubarjevem in Prešernovem življenju in delu ter nekaj bibliografskih prispevkov k literarni zgodovini 16. stoletja. Joka Jože Žigon se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škofji Loki.
—–
Bibliograf in literarni zgodovinar FRANCE DOBROVOLJC je leta 1930 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato izpopolnjeval na sloviti Sorboni v Parizu. Pozneje je bil profesor v Ljubljani in Mariboru, v letih od 1948 do 1974 pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Težišče njegovega strokovnega in raziskovalnega dela je bilo preučevanje del Ivana Cankarja, slovenske književnosti v dobi francoske Ilirije in njenih odmevov v leposlovju, pa tudi leksikografija in posredovanje slovenske književnosti drugim jugoslovanskim narodom. Sodeloval je pri pripravi več leksikonov in enciklopedij. France Dobrovoljc se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas MIRKO STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o veliko športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov