Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Veršič, Hugo Wolf, Arnold Tovornik, Nada Gabrovič
Čeprav je bil JOŽEF VERŠIČ nepismen samouk, je bil po evropskih merilih 18. stoletja eden najbolj znamenitih protetikov, saj je s svojimi protezami oskrboval naročnike po Avstro-Ogrski, Italiji, Nemčiji in Poljski. Radgonski grof, pri katerem je bil sluga, je odkril njegovo nadarjenost, mu omogočil mizarski uk in Veršič je z navadnim mizarskim orodjem izdeloval umetne noge, roke in celo posamezne prste, jeklene vzmeti za gibljive dele protez pa so mu izdelovali puškarji. Zaradi natančne izdelave in trpežnosti izdelkov je zaslovel po vsej Avstro-Ogrski ter sosednjih deželah. Jožef Veršič se je rodil na današnji dan leta 1775 v zaselku Plitvički vrh pri Gornji Radgoni, na slovenski strani Mure.
—–
Na današnji dan leta 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil skladatelj HUGO WOLF, največji mojster samospevov in najbolj nekonvencionalni glasbenik druge polovice 19. stoletja. Zanj je dolgo veljalo, da je po očetu nemškega rodu, toda pred več kot dvema desetletjema je tedanji ravnatelj slovenjgraške glasbene šole Jože Leskovar neizpodbitno dokazal slovenske korenine Wolfove rodbine. Ta se je prej pisala slovensko Vouk, ob Hugovem rojstvu pa so v krstno knjigo priimek njegovega očeta Vouk vpisali v ponemčeni obliki – Wolf.
Ker so Huga zaradi nediscipline in prepirov s profesorji izključili z dunajskega konservatorija, se je s fanatično vnemo lotil študija glasbe. Kljub občasnim uspehom je živel v nenehnem pomanjkanju, dokler ni leta 1888 prvič v tisku izšlo šest njegovih samospevov. Doživeli so izreden uspeh, in to je tako zelo sprostilo njegovo ustvarjalnost, da je v kratkem času zložil množico enkratnih mojstrovin, med njimi največ samospevov. Skupaj jih je napisal približno tristo. Prav z njimi se je Hugo Wolf trajno vpisal v zgodovino naše glasbene ustvarjalnosti.
—–
Dramski igralec ARNOLD TOVORNIK, dobitnik Borštnikovega prstana leta 1972, je sicer končal vojaško intendantsko akademijo v Beogradu in bil od leta 1938 častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu, po njej pa se je posvetil gledališču. Bil je član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Začel je z manjšimi, povečini komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je prvak mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Sélnici ob Dravi.
—–
Pisateljica NADA GABOROVIČ je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je pisala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je objavila vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih lastnih izkušnjah. Nada Gaborovič se je rodila na današnji dan leta 1924 v Mariboru.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Veršič, Hugo Wolf, Arnold Tovornik, Nada Gabrovič
Čeprav je bil JOŽEF VERŠIČ nepismen samouk, je bil po evropskih merilih 18. stoletja eden najbolj znamenitih protetikov, saj je s svojimi protezami oskrboval naročnike po Avstro-Ogrski, Italiji, Nemčiji in Poljski. Radgonski grof, pri katerem je bil sluga, je odkril njegovo nadarjenost, mu omogočil mizarski uk in Veršič je z navadnim mizarskim orodjem izdeloval umetne noge, roke in celo posamezne prste, jeklene vzmeti za gibljive dele protez pa so mu izdelovali puškarji. Zaradi natančne izdelave in trpežnosti izdelkov je zaslovel po vsej Avstro-Ogrski ter sosednjih deželah. Jožef Veršič se je rodil na današnji dan leta 1775 v zaselku Plitvički vrh pri Gornji Radgoni, na slovenski strani Mure.
—–
Na današnji dan leta 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil skladatelj HUGO WOLF, največji mojster samospevov in najbolj nekonvencionalni glasbenik druge polovice 19. stoletja. Zanj je dolgo veljalo, da je po očetu nemškega rodu, toda pred več kot dvema desetletjema je tedanji ravnatelj slovenjgraške glasbene šole Jože Leskovar neizpodbitno dokazal slovenske korenine Wolfove rodbine. Ta se je prej pisala slovensko Vouk, ob Hugovem rojstvu pa so v krstno knjigo priimek njegovega očeta Vouk vpisali v ponemčeni obliki – Wolf.
Ker so Huga zaradi nediscipline in prepirov s profesorji izključili z dunajskega konservatorija, se je s fanatično vnemo lotil študija glasbe. Kljub občasnim uspehom je živel v nenehnem pomanjkanju, dokler ni leta 1888 prvič v tisku izšlo šest njegovih samospevov. Doživeli so izreden uspeh, in to je tako zelo sprostilo njegovo ustvarjalnost, da je v kratkem času zložil množico enkratnih mojstrovin, med njimi največ samospevov. Skupaj jih je napisal približno tristo. Prav z njimi se je Hugo Wolf trajno vpisal v zgodovino naše glasbene ustvarjalnosti.
—–
Dramski igralec ARNOLD TOVORNIK, dobitnik Borštnikovega prstana leta 1972, je sicer končal vojaško intendantsko akademijo v Beogradu in bil od leta 1938 častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu, po njej pa se je posvetil gledališču. Bil je član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Začel je z manjšimi, povečini komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je prvak mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Sélnici ob Dravi.
—–
Pisateljica NADA GABOROVIČ je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je pisala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je objavila vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih lastnih izkušnjah. Nada Gaborovič se je rodila na današnji dan leta 1924 v Mariboru.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov