Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

13.03.2019


Jožef Veršič, Hugo Wolf, Arnold Tovornik, Nada Gabrovič

Čeprav je bil JOŽEF VERŠIČ nepismen samouk, je bil po evropskih merilih 18. stoletja eden najbolj znamenitih protetikov, saj je s svojimi protezami oskrboval naročnike po Avstro-Ogrski, Italiji, Nemčiji in Poljski. Radgonski grof, pri katerem je bil sluga, je odkril njegovo nadarjenost, mu omogočil mizarski uk in Veršič je z navadnim mizarskim orodjem izdeloval umetne noge, roke in celo posamezne prste, jeklene vzmeti za gibljive dele protez pa so mu izdelovali puškarji. Zaradi natančne izdelave in trpežnosti izdelkov je zaslovel po vsej Avstro-Ogrski ter sosednjih deželah. Jožef Veršič se je rodil na današnji dan leta 1775 v zaselku Plitvički vrh pri Gornji Radgoni, na slovenski strani Mure.

—–

Na današnji dan leta 1860  se je v Slovenj Gradcu rodil  skladatelj  HUGO  WOLF,  največji mojster samospevov in najbolj nekonvencionalni glasbenik druge polovice 19. stoletja. Zanj je dolgo veljalo, da je po očetu nemškega rodu, toda pred več kot dvema desetletjema je tedanji ravnatelj slovenjgraške glasbene šole Jože Leskovar neizpodbitno dokazal slovenske korenine Wolfove rodbine. Ta se je prej pisala slovensko Vouk, ob Hugovem rojstvu pa so v krstno knjigo priimek njegovega očeta Vouk vpisali v ponemčeni obliki – Wolf.

Ker so Huga zaradi nediscipline in prepirov s profesorji izključili z dunajskega konservatorija, se je s fanatično vnemo lotil študija glasbe. Kljub občasnim uspehom je živel v nenehnem pomanjkanju, dokler ni leta 1888 prvič v tisku izšlo šest njegovih samospevov. Doživeli so izreden uspeh,  in to je tako zelo sprostilo njegovo ustvarjalnost, da je v kratkem času zložil množico enkratnih mojstrovin, med njimi največ samospevov. Skupaj jih je napisal približno tristo. Prav z njimi se je Hugo Wolf trajno vpisal v zgodovino naše glasbene ustvarjalnosti.

—–

Dramski igralec  ARNOLD  TOVORNIK, dobitnik Borštnikovega prstana leta 1972, je sicer končal vojaško intendantsko akademijo v Beogradu in bil od leta 1938 častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu, po njej pa se je posvetil gledališču. Bil je član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Začel je z manjšimi, povečini komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je prvak mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Sélnici ob Dravi.

—–

Pisateljica  NADA  GABOROVIČ  je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je pisala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je objavila vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih lastnih izkušnjah. Nada Gaborovič se je rodila na današnji dan leta 1924 v Mariboru.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

13.03.2019


Jožef Veršič, Hugo Wolf, Arnold Tovornik, Nada Gabrovič

Čeprav je bil JOŽEF VERŠIČ nepismen samouk, je bil po evropskih merilih 18. stoletja eden najbolj znamenitih protetikov, saj je s svojimi protezami oskrboval naročnike po Avstro-Ogrski, Italiji, Nemčiji in Poljski. Radgonski grof, pri katerem je bil sluga, je odkril njegovo nadarjenost, mu omogočil mizarski uk in Veršič je z navadnim mizarskim orodjem izdeloval umetne noge, roke in celo posamezne prste, jeklene vzmeti za gibljive dele protez pa so mu izdelovali puškarji. Zaradi natančne izdelave in trpežnosti izdelkov je zaslovel po vsej Avstro-Ogrski ter sosednjih deželah. Jožef Veršič se je rodil na današnji dan leta 1775 v zaselku Plitvički vrh pri Gornji Radgoni, na slovenski strani Mure.

—–

Na današnji dan leta 1860  se je v Slovenj Gradcu rodil  skladatelj  HUGO  WOLF,  največji mojster samospevov in najbolj nekonvencionalni glasbenik druge polovice 19. stoletja. Zanj je dolgo veljalo, da je po očetu nemškega rodu, toda pred več kot dvema desetletjema je tedanji ravnatelj slovenjgraške glasbene šole Jože Leskovar neizpodbitno dokazal slovenske korenine Wolfove rodbine. Ta se je prej pisala slovensko Vouk, ob Hugovem rojstvu pa so v krstno knjigo priimek njegovega očeta Vouk vpisali v ponemčeni obliki – Wolf.

Ker so Huga zaradi nediscipline in prepirov s profesorji izključili z dunajskega konservatorija, se je s fanatično vnemo lotil študija glasbe. Kljub občasnim uspehom je živel v nenehnem pomanjkanju, dokler ni leta 1888 prvič v tisku izšlo šest njegovih samospevov. Doživeli so izreden uspeh,  in to je tako zelo sprostilo njegovo ustvarjalnost, da je v kratkem času zložil množico enkratnih mojstrovin, med njimi največ samospevov. Skupaj jih je napisal približno tristo. Prav z njimi se je Hugo Wolf trajno vpisal v zgodovino naše glasbene ustvarjalnosti.

—–

Dramski igralec  ARNOLD  TOVORNIK, dobitnik Borštnikovega prstana leta 1972, je sicer končal vojaško intendantsko akademijo v Beogradu in bil od leta 1938 častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu, po njej pa se je posvetil gledališču. Bil je član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Začel je z manjšimi, povečini komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je prvak mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Sélnici ob Dravi.

—–

Pisateljica  NADA  GABOROVIČ  je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je pisala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je objavila vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih lastnih izkušnjah. Nada Gaborovič se je rodila na današnji dan leta 1924 v Mariboru.


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

19. junij - odvetnica Ljuba Prenner in njena pripovedna proza (1906)

Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

18. junij - Lojze Ude: vojak, pravnik in zgodovinar (1896)

Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

17. junij - Alojz Dolhar, zagovornik slovenstva v Kanalski dolini (1902)

Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

16. junij - »Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada« (1992)

Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


09.06.2024

15. junij - Igralka Vida Juvan in njena umetniška pot (1905)

Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov