Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

16.03.2019


Josip Kocijančič, Josip Andrej Rus, Jože Košar

 JOSIP  KOCIJANČIČ  – rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Kanalu pri Gorici – je bil po poklicu pravnik. Že v gimnazijskih letih je vodil pevske zbore in zbiral ljudske pesmi, zato je v naši zgodovini zapisan predvsem kot zborovodja in skladatelj. Njegove zborovske skladbe in priredbe ljudskih pesmi odlikujeta melodična invencija in romantični zanos. Josip Kocijančič je s svojim delom, zlasti na Goriškem, vplival na krepitev narodne zavesti.

—–

 JOSIP  ANDREJ  RUS   je pravo študiral na Dunaju; tam je bil član Akademskega društva Slovenija in akademskega Sokola. Leta 1915 so ga kot politično sumljivega poslali v vojaški delavski oddelek, proti koncu prve svetovne vojne pa se je pod Maistrovim poveljstvom bojeval za severno mejo. Po vojni je v Ljubljani diplomiral iz prava in nato služboval kot sodnik, študiral pa je še filozofijo in se ukvarjal zlasti z razmerjem med etiko in pravom.

Zelo dejaven je bil tudi v sokolski organizaciji, telovadnem gibanju slovanskih narodov, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja ustanovili v odgovor na nemške nacionalistične telovadne organizacije. Po okupaciji Jugoslavije je Josip Rus na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte,  aprila leta 1941, zastopal slovensko sokolstvo.

Na zasedanju AVNOJ-a novembra leta 1943 v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika, po koncu druge svetovne vojne pa je bil delegat v zvezni in republiški skupščini ter nekaj let predsednik Zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavije. Z vrsto intervjujev je ustvaril spominsko gradivo v zvezi s prelomnimi dogodki in odločitvami v zgodovini slovenskega sokolstva ter slovenskega in jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja. Leta  1989 so izšli njegovi »Pričevanja in spomini« s podnaslovom »O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji«. Josip Rus se je rodil na današnji dan leta 1893 na Bledu.

—–

Delavska društva na Slovenskem so začeli ustanavljati takoj po razglasitvi zborovalnega in društvenega zakona v Avstriji leta 1867. Kulturno izobraževalna dejavnost pri socialnih demokratih pa se je razvila šele po ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke leta 1896. Stranka je svoj sedež  preselila v Trst in tam je bilo ustanovljeno prvo slovensko delavsko pevsko društvo. Na današnji dan leta 1905 pa so v Trstu ustanovili tudi prvo delavsko izobraževalno društvo Ljudski  oder. Njegova dejavnost je zamrla  leta 1922, ko je na oblast prišel fašizem.

—–

Prevajalec, urednik in klasični filolog  JOŽE  KOŠAR  je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem ujetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje.

V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

16.03.2019


Josip Kocijančič, Josip Andrej Rus, Jože Košar

 JOSIP  KOCIJANČIČ  – rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Kanalu pri Gorici – je bil po poklicu pravnik. Že v gimnazijskih letih je vodil pevske zbore in zbiral ljudske pesmi, zato je v naši zgodovini zapisan predvsem kot zborovodja in skladatelj. Njegove zborovske skladbe in priredbe ljudskih pesmi odlikujeta melodična invencija in romantični zanos. Josip Kocijančič je s svojim delom, zlasti na Goriškem, vplival na krepitev narodne zavesti.

—–

 JOSIP  ANDREJ  RUS   je pravo študiral na Dunaju; tam je bil član Akademskega društva Slovenija in akademskega Sokola. Leta 1915 so ga kot politično sumljivega poslali v vojaški delavski oddelek, proti koncu prve svetovne vojne pa se je pod Maistrovim poveljstvom bojeval za severno mejo. Po vojni je v Ljubljani diplomiral iz prava in nato služboval kot sodnik, študiral pa je še filozofijo in se ukvarjal zlasti z razmerjem med etiko in pravom.

Zelo dejaven je bil tudi v sokolski organizaciji, telovadnem gibanju slovanskih narodov, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja ustanovili v odgovor na nemške nacionalistične telovadne organizacije. Po okupaciji Jugoslavije je Josip Rus na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte,  aprila leta 1941, zastopal slovensko sokolstvo.

Na zasedanju AVNOJ-a novembra leta 1943 v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika, po koncu druge svetovne vojne pa je bil delegat v zvezni in republiški skupščini ter nekaj let predsednik Zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavije. Z vrsto intervjujev je ustvaril spominsko gradivo v zvezi s prelomnimi dogodki in odločitvami v zgodovini slovenskega sokolstva ter slovenskega in jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja. Leta  1989 so izšli njegovi »Pričevanja in spomini« s podnaslovom »O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji«. Josip Rus se je rodil na današnji dan leta 1893 na Bledu.

—–

Delavska društva na Slovenskem so začeli ustanavljati takoj po razglasitvi zborovalnega in društvenega zakona v Avstriji leta 1867. Kulturno izobraževalna dejavnost pri socialnih demokratih pa se je razvila šele po ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke leta 1896. Stranka je svoj sedež  preselila v Trst in tam je bilo ustanovljeno prvo slovensko delavsko pevsko društvo. Na današnji dan leta 1905 pa so v Trstu ustanovili tudi prvo delavsko izobraževalno društvo Ljudski  oder. Njegova dejavnost je zamrla  leta 1922, ko je na oblast prišel fašizem.

—–

Prevajalec, urednik in klasični filolog  JOŽE  KOŠAR  je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem ujetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje.

V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov