Anton Valenčič, Josip Layer, Josip Gostinčar, Fran Rojec

 Generalmajor  ANTON  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1796 v Ilirski Bistrici. Vojaško službo je začel leta 1822 kot prostovoljec v huzarskem polku. Po končani vojaški šoli na Madžarskem je postal huzarski poročnik, pozneje pa kot polkovnik komandant 11. grenadirskega polka. Sužboval je v več krajih habsburške monarhije, zadnjih osem let pa je bil  poveljnik orožnikov za Kranjsko in Primorsko v Ljubljani.

—–

Layerji so bili slikarska in podobarska družina. V naše kraje so se verjetno s Tirolskega preselili že v 17. stoletju. Naselili so se v Kranju in tam delovali poldrugo stoletje. Prvi znani slikar iz te družine je bil JOSIP LAYER. Rodil se je na današnji dan leta 1688. V njegovi družinski slikarski delavnici so izdelovali velike oljne podobe za cerkve, freske in slike na steklu, poslikavali pa so tudi panjske končnice. V taki tradiciji sta zrasla Josipov sin Marko in vnuk Leopold. Ta je bil tudi najpomembnejši izmed Layerjev. Družinsko podobarstvo je povzdignil visoko nad lokalno veljavo; njegova najbolj znana podoba je »Marija Pomagaj« v romarski cerkvi na Brezjah. Zgodba o nastanku te slike je zanimiva:

Pomanjkanje slikarskih naročil v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Leopolda Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve sredi 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem.

—–

Politik  JOSIP  GOSTINČAR  se je v Ljubljani izučil sitarskega rokodelstva in začel  delovati v socialnodemokratskem gibanju. V zadnjih letih 19. stoletja je skupaj z Janezom Evangelistom Krekom organiziral krščanskosocialno delavstvo in postal tajnik Slovenskega katoliškega delavskega društva ter načelnik Delavskega konzumnega društva. Pred prvo svetovno vojno se je kot član državnega zbora zavzemal za samostojno slovensko univerzo, po vojni pa je bil med drugim minister za socialno politiko. V številne časopise in glasila je pisal članke o socialnih in političnih vprašanjih ter si prizadeval za zboljšanje gmotnega  in družbenega položaja delavstva. Josip Gostinčar se je rodil na današnji dan leta 1860 v Beričevem pri Ljubljani.

—–

Pesnik, pripovednik, dramatik in publicist FRAN ROJEC, s psevdonimom F. Selski, je pisal največ za mladino in zgodbe tudi sam ilustriral. S svojimi mladinskimi igrami je skušal izriniti tedaj razširjene igre za mlade z nemškimi pravljičnimi motivi, v pesmih pa je nasprotoval moralističnim in pedagoškim merilom katoliške kritike in se zavzemal za svobodno osebnost. Književnik Fran Rojec se je rodil na današnji dan leta 1867 na Selih pri Šumberku.