Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojteh Valenta, Vladimir Guzelj, Jožko Jakončič, Jože Privšek
Na današnji dan leta 1842 se je v Ljubljani rodil glasbenik VOJTEH VALENTA. Služboval je pri deželni vladi, nazadnje je bil mestni blagajnik. Bil je osrednja osebnost Narodne čitalnice in Dramatičnega društva – na njunih prireditvah je nastopal kot pevec in igralec, instrumentalist in dirigent, bil pa je tudi soustanovitelj Glasbene matice in njen prvi tajnik. S svojo dejavnostjo jo je Vojteh Valenta utrdil kot osrednje slovensko glasbeno društvo in leta 1889 postal njen častni član.
—–
Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan s deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost. Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.
Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg naokoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, pa tudi topovskih salv ni manjkalo. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin, generalmajor grof Radetzky, in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Shranjen je v Mestnem muzeju Ljubljana.
—–
Zdravnik kirurg VLADIMIR GUZELJ se je po diplomi na Dunaju specializiral še v Berlinu in Münchnu, postal v Ljubljani primarij kirurškega oddelka, po konfinaciji dr. Božidarja Lavriča pa je v letih 1943/45 vodil kirurško kliniko. Pred 2. svetovno vojno se je posvečal predvsem kirurgiji trebuha in ščitnice, na ljubljanski medicinski fakulteti pa je uvedel tudi predavanja iz anesteziologije. Doktor Vladimir Guzelj se je rodil na današnji dan leta 1898 v Škofji Loki.
—–
Skladatelj JOŽKO JAKONČIČ je bil ob Mariju Kogoju eden izmed zgodnjih soustvarjalcev slovenskega glasbenega ekspresionizma. Izšel je iz pozne romantike in ekspresionistična načela evropskih klasikov prežel s samosvojo liričnostjo. Njegova komorna in orkestralna dela, predvsem pa mogočna “Maša za zbor, orgle in orkester”, pričajo o močni skladateljski osebnosti. Jožko Jakončič se je rodil na današnji dan leta 1903 v Gorici.
—–
Na današnji dan leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in džezovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v džezu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je vzbujal pozornost na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja džeza ter popularne in filmske glasbe. Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral), je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vojteh Valenta, Vladimir Guzelj, Jožko Jakončič, Jože Privšek
Na današnji dan leta 1842 se je v Ljubljani rodil glasbenik VOJTEH VALENTA. Služboval je pri deželni vladi, nazadnje je bil mestni blagajnik. Bil je osrednja osebnost Narodne čitalnice in Dramatičnega društva – na njunih prireditvah je nastopal kot pevec in igralec, instrumentalist in dirigent, bil pa je tudi soustanovitelj Glasbene matice in njen prvi tajnik. S svojo dejavnostjo jo je Vojteh Valenta utrdil kot osrednje slovensko glasbeno društvo in leta 1889 postal njen častni član.
—–
Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan s deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost. Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.
Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg naokoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, pa tudi topovskih salv ni manjkalo. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin, generalmajor grof Radetzky, in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Shranjen je v Mestnem muzeju Ljubljana.
—–
Zdravnik kirurg VLADIMIR GUZELJ se je po diplomi na Dunaju specializiral še v Berlinu in Münchnu, postal v Ljubljani primarij kirurškega oddelka, po konfinaciji dr. Božidarja Lavriča pa je v letih 1943/45 vodil kirurško kliniko. Pred 2. svetovno vojno se je posvečal predvsem kirurgiji trebuha in ščitnice, na ljubljanski medicinski fakulteti pa je uvedel tudi predavanja iz anesteziologije. Doktor Vladimir Guzelj se je rodil na današnji dan leta 1898 v Škofji Loki.
—–
Skladatelj JOŽKO JAKONČIČ je bil ob Mariju Kogoju eden izmed zgodnjih soustvarjalcev slovenskega glasbenega ekspresionizma. Izšel je iz pozne romantike in ekspresionistična načela evropskih klasikov prežel s samosvojo liričnostjo. Njegova komorna in orkestralna dela, predvsem pa mogočna “Maša za zbor, orgle in orkester”, pričajo o močni skladateljski osebnosti. Jožko Jakončič se je rodil na današnji dan leta 1903 v Gorici.
—–
Na današnji dan leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in džezovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v džezu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je vzbujal pozornost na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja džeza ter popularne in filmske glasbe. Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral), je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov